Govor

Miloš Pohole

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni.

Državni svet Republike Slovenije je na 8. izredni seji, 27. septembra 2023, ob obravnavi Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni COVID-19, ki ga je Državni zbor sprejel na 12. redni seji 20. septembra 2023, sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu.

Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni COVID-19 ureja vprašanje ustavitve postopkov in izplačila zneska glob, stroškov prekrškovnega postopka, postopka prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi v zvezi s storjenimi prekrški. Postopki se bodo vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli še dodatnih stroškov. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pod prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili, podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc. Takšna ureditev je po mnenju Državnega sveta neustrezna in neutemeljena. V času COVID-19 je bilo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi treba sprejemati epidemiološke ukrepe, a je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo določbe Zakona o nalezljivih boleznih iz leta 1995, Na podlagi katerih so bili sprejeti odloki, s katerimi se je odrejalo ukrepe, ki jih je bilo treba sprejemati hitro in učinkovito. Šlo je za izjemne okoliščine, s kakršnimi se v Sloveniji pri tem še nismo soočali. Sprejeti zakon ureja vračanje plačanih glob posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo, pri čemer je treba poudariti, da je morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot deset udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni. Ob tem velja poudariti, da so se na neprijavljenih shodih, na katerih je prihajalo do kršitev epidemioloških ukrepov, udeleženci izpostavljali vsebinska sporočila, ki so bila usmerjena konkretno prav proti ukrepom oblasti in epidemiološke stroke za zajezitev pandemije, kar so številni udeleženci želeli pokazati tudi s konkretnimi dejanji, zavestnimi kršitvami predpisanih podrobnih navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz naslova protesta. Sprejeta zakonska rešitev, s katero se ureja vračilo glob za prekrške, storjene v času epidemije covid19, je v času izjemnih razmer, v katerih je bilo treba skrbeti za zdravje in življenje ljudi, namreč neutemeljena in ne krepi zaupanje v načelo pravne države. V času epidemije covid19 so bili ukrepi s strani Vlade Republike Slovenije sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov ter usklajeni tudi na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije. Sprejeti zakon je nesprejemljiv in nepotreben ter odstopa od pravnega reda Republike Slovenije. Državni svet zato meni, da bi se ustrezne rešitve lahko doseglo že na podlagi veljavne zakonodaje. Sprejete rešitve pa predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej. Zakon bo tudi dodatno obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce. Glede na podatke predlagatelja skupna ocena finančnih posledic omenjenega zakona znaša več kot 5 milijonov evrov. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v okviru pripomb k predlogu zakona izpostavila, da predlog ne zasleduje cilja krepitve zaupanja v načelo pravne države. V svojem mnenju je opozorila, da nejasen namen predloga zakona lahko že sam po sebi predstavlja kršitev ustavnega načela pravne države. Kot tak pa predlog zakona ne bi mogel doseči zastavljenega cilja, ki naj bi bil predvsem povrnitev zaupanja v načelo pravne države. Ob obravnavi predloga zakona so se v samem zakonodajnem postopku pojavili številni pomisleki, tudi na seji vašega delovnega telesa in na seji Državnega zbora. Predlagatelj pa se do številnih izpostavljenih nejasnosti povezanih z obrazložitvijo predlagane zakonske ureditve sploh ni stvarno in ustrezno opredelil. Posledično Državni svet zato ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za pravosodje predlaga, da sprejme mnenje, da zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni covid19 ni ustrezen, predvsem v luči poplav, ko se sedaj zbirajo vsak cent in vsak evro za pomoč poplavljenim sedaj vračamo več kot 5 milijonov evrov prekrškarjem, ki so takratno zakonodajo kršili. Hvala lepa.