Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada Republike Slovenije je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2024 in Predloga državnega proračuna za leto 2025 upoštevala prioritete in makroekonomske okvire, pri čemer je izhajala predvsem iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, verjetno pa ni potrebno znova poudarjati, da je vsebina pričujočih dokumentov narekovala predvsem izzivov polne razmere tako v svetu kot doma, povišana inflacija in seveda najpomembnejši dogodek, katastrofalne poplave v mesecu avgustu.

Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu potrebna zagotovitev znatnih sredstev, so zato v predlogih obeh proračunov sredstva prvenstveno načrtovana za ukrepe, povezana z odpravo posledic te naravne nesreče. V obeh letih 2024 in 2025 bodo za odpravo posledic ujme poleg sredstev iz državnega proračuna na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027.

V Predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijardi evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov, od tega je dve tretjini trenutno še načrtovanih v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, eno tretjino teh sredstev pa je že razporejenih na posamezna ministrstva. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 3,3 % BDP oziroma 3,8 % BDP na nivoju sektorja države, kar seveda, ko prištejemo še ostale tri blagajne, se ta odstotek še nekoliko poveča.

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijard evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč trenutno predvidenih slabih…, slabe pol milijarde evrov. V letu 2025 je načrtovan proračunski primanjkljaj v 1,3 milijarde oziroma 1,8 % BDP.

Kot rečeno, prihodki državnega proračuna za leto 2024 znašajo 14 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2024 višji za 1,5 %, in sicer predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in višjih nedavčnih prihodkov, za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde, kar je 4 % več kot za leto 2024. Na prihodkovni strani je v obeh letih upoštevano tudi neusklajevanje lestvice za odmero dohodnine v Zakonu o dohodnini ter povišanje trošarin na cigarete.

Pri odhodkih lahko rečemo, da sledijo glavni prioriteti za naslednji dve leti, to je financiranje ukrepov povezanih z odpravo katastrofalnih posledic poplav. V letu 2024 se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun za leto 2024 namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko za leto 2025 največjih dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna 2024 namenja politiki, znanost in informacijska družba.

Če pogledamo še nekoliko podrobneje, v letu 2024 je za plače in prispevke predvidenih 1,7 milijarde evrov in 1,8 milijarde v letu 2025, pri čemer pa je treba povedati, da se Vlada republike se še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja glede plačne reforme, vendar je zaradi sprostitve sredstev in preusmeritev le teh za sanacijo poplav predlagala začetek implementacije za leto dni, torej na leto 2025.

Glede na navedeno se v letu 2024 dodatnih sredstev za plačno reformo ne namenja, v letu 2025 pa je predvidena rast namenjena tudi začetku implementacije plačne reforme. V letu 2024 in 2025 se za transfere posameznikom in gospodinjstvom v obeh letih namenja 1,7 milijard evrov, pri čemer največji delež predstavljajo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikov in transferji nezaposlenim. Med subvencijami se načrtuje subvencioniranje privatnih podjetij in zasebnikov ter subvencije javnim podjetjem. V letu 2024 bo za skupno 588 milijonov evrov, bo od teh skupno 588 milijonov skoraj polovica namenjena razvoju podeželja ter ureditvi kmetijskih trgov, preostala sredstva pa bodo namenjena pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize ter odpravi posledic avgustovske naravne nesreče. V letu 2025 bo večina sredstev namenjena razvoju podeželja, ureditvi kmetijskih trgov ter ukrepom, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam. Za tekoče transfere občinam so v letu 2024 načrtovana sredstva v višini 124 milijonov evrov ter 121 milijonov evrov v letu 2025, pri čemer je največji obseg sredstev načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z Zakonom o finančni razbremenitvi občin, preostala sredstva so namenjena predvsem za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v občinah, sofinanciranje skupnih občinskih uprav, uprav, sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku ter za obnovo gozdnih cest za odpravo posledic naravne nesreče iz avgusta letos. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2024 in za leto 2025 sredstva načrtovana v višini 1,9 milijard evrov, pri čemer največji del predstavljajo sredstva za financiranje obveznosti države do ZPIZ ter obveznosti države do SOB pri Ministrstvu za finance. V obeh letih so za tekoče transfere v javne zavode predvidena sredstva v višini 3 milijarde evrov, ki predstavljajo sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za izvajanje javne službe. Glavnina sredstev je namenjena področju izobraževanja, sledijo sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost ter izvajanje storitev na področju zaposlovanja in brezposelnosti.

Pri investicijskih izdatkih Vlada kljub odpravi posledic naravne katastrofe ohranja ambiciozen investicijski plan. Za leto 2024 so investicijski izdatki načrtovani v višini 1,2 milijardi evrov in v letu 2025 v višini 1,4 milijarde evrov. Od načrtovanih sredstev je približno tretjina sredstev namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč v letu 2023. V letu 2024 in 2025 se za izdatke za blago in storitve načrtuje 1,4 milijarde evrov. Največ sredstev v okviru tega ekonomskega namena je v letu 2024 namenjeno za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, financiranje projektov nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027 ter za stroške, povezane z modernizacijo in opremljanje enot Slovenske vojske ter stroške vodenja železniškega prometa.

Za plačilo domačih in tujih obresti se glede na sprejeti proračun sredstva povečujejo zaradi predvidenih višjih stroškov novega zadolževanja. V 2024 letu so ocenjena v višini 818 milijonov evrov in v letu 2025 v višini 888 milijonov evrov. V okviru rezerv so zajeta sredstva za nepredvidene namene, predvsem za sanacijo naravnih nesreč. V letu 2024 se načrtuje skupno 1,7 milijarde evrov rezerv, kot že povedano, 1,1 milijarde evrov se / nerazumljivo/ za zagotavljanje sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, v letu 2025 pa bo ta znesek skupaj 1,1 milijarde. Za plačila sredstev v proračun Unije je v letu 2024 predvidenih 719 milijonov evrov, v letu 2025 pa 735 milijonov evrov. V računu finančnih terjatev in naložb se v predlogu sprememb proračuna 2024 in proračuna 2025, so načrtovani prejemki v višini 27 milijonov evrov, izdatki pa v višini 512 milijonov evrov v letu 2024 in 365 milijonov evrov v letu 2025. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna 2024 načrtuje 2,6 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2025 pa 2,8 milijarde. Evropska kohezijska sredstva so načrtovana na podlagi izvedbenega načrta programa. S predlogom sprememb proračuna 2024 je za ta namen namenjenih 351 milijonov evrov, od tega 61 milijonov za programsko obdobje 2014-2020 in 290 milijonov za programsko obdobje 2021-2027, v letu 2025 pa je načrtovanih 483 milijonov.

Glede načrta za okrevanje in odpornost izpostavljam, da Evropska komisija 29. septembra, torej pred dobrim tednom dni, pozitivno ocenila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost, ki vključuje poglavje REPowerEU. Svet bo zdaj praviloma imel na voljo 4 tedne, da potrdi oceno komisije. Potrditev sveta bi Sloveniji omogočila, da zaprosi za 24 milijonov evrov pred financiranja sredstev REPowerEU. Načrt je zdaj vreden skoraj 2,7 milijarde evrov in zajema 34 reform in 51 naložb.

Slovenija se je odločila povečati obseg posojil za financiranje načrta, in sicer iz 705 milijonov evrov na več kot milijardo evrov. Te nove naložbe se nanašajo na nadgradnjo železniških postaj ter različnih strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo. Z dodatnimi posojili bodo financirane tudi naložbe v trajnostno obnovo stavb.

Spremenjeni načrt ima tudi večji poudarek na zelenem prehodu, pri čemer je 48,9 % razpoložljivih sredstev namenjeno ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje.

Naj ob koncu dodam, da je pri oblikovanju ukrepov za odpravo škode po poplavah za Ministrstvo za finance ključno, da se zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev. Za pravilnost izplačila pomoči so v prvi vrsti odgovorni izplačevalci sredstev, saj njihova odgovornost, da izvedejo plačila po preveritvi izpolnjevanja pogojev.

Prejšnji mesec je bila ustanovljena Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih, ki bo poleg organizacijske strokovne pomoči, koordinacije in svetovanja v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov sodelovala tudi pri nadzoru smotrne in namenske porabe javnofinančnih sredstev in drugih virov financiranja obnove. Za naknadno preveritev porabe javnih sredstev pa sta odgovorna Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Računsko sodišče Republike Slovenije.

Oba proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, hkrati pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države in državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, zato predlagam, da proračuna podprete.

Naj na tem mestu še poudarim, da lahko na spletni strani gov.si/poplave, ki je namenjena obveščanju o temah, povezanih s poplavami, dnevno spremljate prilive sredstev iz naslova donacij in izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.

Če se zdaj dotaknem še sprejema Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije z leti 2024 in 2025 je nujni in neposredni pogoj za uveljavitev proračuna in s tem za njegovo izvrševanje. V njem so tako kot vsako leto določajo ureditve povezane z izvrševanjem proračunov, v nadaljevanju pa izpostavljam zgolj tiste vsebine, ki se z leti 2024 in 2025 spreminjajo.

S predlaganim zakonom se določa, da se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne usklajujejo, hkrati pa se določa način uskladitve pokojnin v letu 2024, in sicer na način, da se kontacija uskladitve v višini 1,8 % oziroma v skladu z izračunom, mislim, da bo precej več, opravi že januarja 2024, preostanek pa februarja, na ta način se v primerjavi z novembrom in decembrom pokojnine nominalno ne bodo znižale.

V predlaganem zakonu se določa tudi odmik od sistemske ureditve usklajevanja skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine v Zakonu o dohodnini. S predlaganim členom se torej določa, da se od uskladitve skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za 2024 ne opravi.

V zvezi s povprečnino občinam še potekajo dogovarjanja z združenji občin, zato predlog zakona ohranja višino 700 evrov. Če bo z združenjem občin dogovorjena drugačna višina povprečnine, bo ta znesek spremenjen z amandmajem na odboru matičnega telesa.

Ker nekateri ukrepi, povezani z epidemijo covid še terjajo proračunske odhodke, se ohranjajo pravila za evidentiranje na enak način, kot je bilo to določeno v preteklih letih.

Predlagani zakon določa tudi, da se za financiranje nekaterih izdatkov ZZZS sredstva zagotavljajo v proračunu države, in sicer največ do višine 420 dvajset milijonov evrov. V zvezi s posredovanjem izhodišč posameznim uporabnikom proračuna zakon uvaja sankcijo za odgovorno osebo ministrstva, če izhodišč s svojim javnim zavodom, javnim skladom in agencijam ne posreduje v zakonskem roku. Izhodišča so namreč osnova za pripravo finančnega načrta posrednega uporabnika, kar pomeni, da če je ta ne prejme pravočasno, svoj finančni načrt lahko izvršuje omejeno v okviru limitov preteklega leta, pri tem pa novih programov ne more izvajati. Ker ugotavljamo, da nekatera ministrstva zamujajo z izhodišči, do današnjega dne še niso bila izdana vsa izhodišča za leto 2023, zato predlagamo to spremembo na enak način, kot je določen za odgovorno osebo posameznega posrednega uporabnika. V predlaganem zakonu so določene tudi pravne podlage za financiranje ukrepov povezanih s poplavami in plazovi, ki se bo med drugim izvajalo tudi preko splošne proračunske rezervacije. Prav tako se določajo pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, odgovornost za pravilnost izplačanih zahtevkov pa je na resorno pristojnih ministrstvih.

Z zakonom se bo določil tudi obseg zadolževanja državnega proračuna, in sicer se bo lahko prihodnje leto zadolžil za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Hvala za vašo pozornost.