Govor

Robert Golob

Spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča.

Proračun, ki je, sprememba proračuna za leto 2024 in 2025, so velike in zaznamovane so s katastrofalnimi poplavami. Ravno zaradi poplav, ki so Slovenijo prizadele v avgustu, sta proračuna povsem drugačna kot bi bila sicer in zato si bom dovolil par besed o zadnji oceni škode, ki jo je potrjevala Vlada na zadnji svoji seji. Če smo v preteklosti še razmišljali, da bo škoda po metodologiji Svetovne banke ocenjena na približno 7 milijard, se je zdaj žal izkazalo drugače. Ocena škode je 9,9 milijard. Skoraj 10 milijard ali 15 % družbenega bruto proizvoda. Takšna je ocena. To je škoda, ki vključuje tudi obnovo. 9,9 milijarde je, pade 5,3 milijarde na dve postavki, postavko plazov 2 milijardi, postavko vodotokov 3,3. Tako plazovi kot vodotoki bodo potrebovali ogromno časa in ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da je namen, da potem, ko bo sanacija in obnova izvedena, da mora biti okolje bolj odporno na podobne nesreče. In ravno krepitev odpornosti je tista, ki pomembno zvišuje to oceno. Ta del je zelo pomemben. Ta del bo dolgotrajen. Ta del ne moremo rešiti v letu 2024, ne 2025, ampak bomo reševali verjetno naslednjih 5, mogoče celo še dlje. Platov je verjetno zagotovo več. Poleg tega je ostalih 5 milijard, nekaj manj, odpade na gospodarstvo milijarda škode, na prebivalstvo približno nekaj manj kot 800 milijonov škode, ostalo gre za infrastrukturo, tako občinsko kot tudi državno. V čem je razlika med to ceno, ki je žal tako visoka, in tistimi prej, da se tukaj predvidevajo nadomestni objekti, ki bodo bolj odporni. Tudi hiše se nadomeščajo, tudi gospodarstvo se nadomešča, tako kot se nadomeščajo tudi infrastruktura. In ta drugi del, ukrepi, ki bodo namenjeni gospodarstvu, ukrepi, ki bodo namenjeni prebivalstvu in tudi infrastrukturi se pa bo realiziral primarno znotraj proračunskih let 2023-2025. To je ta ključna razlika, ki vam jo želim podati. Imamo dolgotrajne ukrepe na tistih področjih, kjer bomo pač žal potrebovali več let. In imamo tiste, kjer želimo biti hitrejši. In ravno zaradi tega se v proračunih, v letošnjem proračunu 2023 že namenja 520 milijonov, v resnici 600 milijonov, 600 milijonov, se opravičujem, že letošnje do 600 milijonov, v prihodnjem letu milijardo 100 in v letu 2025 tudi zaenkrat se planira približno nekaj več kot 500 milijonov. Skupaj več kot 2 milijardi neposrednih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in obnovo Republike Slovenije po teh poplavah. Ti dve milijardi, ki bosta namenjeni temu, pomembno zaznamujeta in sta glavni razlog zakaj imamo te spremembe pred seboj.

Proračun za leto 2024, ker se mi zdi bolj pomemben, v tem trenutku, predvideva 14 milijard prihodkov in 16,2 milijardi odhodkov, primanjkljaj 2,2. Skupen primanjkljaj bo 3,8 %, kar je manj od letošnjega leta, kjer se predvideva 4,5, se pravi, zmanjšuje se, še vedno je pa za skoraj 1 % primanjkljaja, ki izhaja iz odprave poplav. Če poplav ne bi bilo, bi bil proračun znotraj fiskalnih pravil. To namenoma poudarjam. Žal moramo s poplavami delovati, z njimi živeti in delovati pri odpravi posledic hitro. In to se bo poznalo.

Na drugi strani bi pa rad poudaril tri stvari. Ne glede na to, ne glede na poplave bo skupen obseg investicij praktično enak ali celo še večji od letošnjega leta in bo višji od tega, kar je bilo sprejeto za leto 2024, kar je v veljavnem proračunu za leto 2024. Vse bistvene investicije ostajajo v teku. Nobena od investicij, ki je v teku, se ne zaustavlja. Hkrati povečujemo vložek v znanstveno raziskovalno dejavnost in inovacije. Ne samo, da ostaja na istem nivoju, povečujemo vlaganja v znanstveno raziskovalno dejavnost in inovacije, ker verjamemo, da ravno s tem, ko bomo investirali v dodano vrednost in v znanje, bomo lahko o tem tudi sredstva za odpravo posledic tudi teh poplav v bodoče lažje zagotovili. Dejansko se ob temu, da imamo opravka res z izrednimi razmerami, ne ustavlja tisti del proračuna, ki je namenjen krepitvi tako gospodarstva kot infrastrukture. Ta podatek je izjemno pomemben in ravno zaradi tega podatka verjamem, da bomo lahko tudi iz te krize iz poplavne obnove izšli kot družba močnejši. Ne samo, da bomo poskrbeli za obnovo, hkrati bomo poskrbeli, da se vlaganja ne zaustavljajo. Ta del je tisti, ki mi navdaja tudi z zmernim optimizmom, da bo ne glede na to, da so, da proračun nastaja v izjemno težkih okoliščinah, da je ta proračun tisti, ki bo za Slovenijo tudi dober, zato tudi predlagam, da tak proračun podprete in da lahko tudi na ta račun začnemo takoj izvajati ukrepe za obnovo Slovenije.