Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, predsednik Vlade, poslanke in poslanci, kolegice ministri in kolegi ministri.

Prejeli ste mojo odstopno izjavo, s katero vas je predsednik Vlade obvestil, da se poslavljam z mesta ministra za naravne vire in prostor. Verjamem, da se bo za to v mestu našlo nekoga, ki bo ustrezal kriterijem predsednika Vlade, Državnega zbora in bo predvsem kos izzivom, ki so pred nami. Že v odstopni izjavi sem obžaloval, da v času priprave Zakona o obnovi in razvoju vladni resorji ne sodelujejo še bolj intenzivno in predvsem skupaj iščejo rešitev na prizadetih območjih, zato mi veliko pomenijo glasovi s terena, ki so povedali, da delamo dobro. Dovolite pa mi, da jasno zavrnem pojasnilo, ki je minulo sredo pospremila mojo odstopno izjavo, da namreč preko našega ministrstva občine niso dovolj hitro prejele sredstev za obnovo. Sredstva za katera gre, smo namreč na račun ministrstva dobili šele v sredo, 4. oktobra, ta isti dan. Tako preprosto ne moremo biti okrivljeni za nekaj, česar prej niti nismo mogli storiti. Vsi tukaj prisotni pa veste, da so ovire za hitrejše procesiranje teh sredstev v resnici v predpisih in procesih izven našega ministrstva in se jih je zato treba lotiti tam.

Naj tudi ponovim, da smo okrepili tako Ministrstvo za naravne vire in prostor kot tudi stabilizirali direkcije za vode za delo v prihodnje. Zagotovili smo dodaten kader za odpravo posledic naravnih nesreč, v na vladi sprejetih proračunih za leti 2024 in 2025 pa so zagotovljena dodatna sredstva za urejanje vodotokov in hudournikov. Področje varstva narave smo dvignili na nivo direktorata. Naj ob tem povem, da bom tudi v svojih prihodnjih izzivih vedno dajal prednost strokovnim argumentom pred navodili ali všečnimi rešitvami, zato sem vedno podprl strokovno utemeljene in pretehtane odločitve, četudi so težke,

kot je bilo to v primeru medvedov.

Zato se tudi poslavljam s ponovnim opozorilom, ki zadeva strokovno in participativno urejanje prostora. Tu se nam ponujata dve skrajni možnosti, na eni strani dolgoročne rešitve, ki so strokovno utemeljene in družbeno sprejemljive, na drugi strani pa hitre, všečne rešitve, prepogosto v korist posamičnim interesom, dolgoročno pa družbi in posameznikom prinašajo več škode kot koristi. To je lekcija, ki nam jo je uprizorila narava to poletje. Zato je pred mojo začasno naslednico in prihodnjimi odločevalci velika odgovornost, ki presega neposredno prizadete v poplavah.

Spoštovane poslanke in poslanci, ministrice in ministri. Širok družbeni konsenz v prostoru in naši prihodnosti lahko dosežete le skupaj s stroko, angažirano civilno družbo in lokalnimi skupnostmi. Brez tega bo že tako omajano krhko ravnovesje med naravo in družbo, med okoljem in človekom še bolj nepovratno porušeno.

S področja dela ministrstva, ki skrbi za naravo, vode in prostor, pa kot prihodnje naloge izpostavljam: urejanje vodotokov kot ključen del strategije prilagajanja podnebnim spremembam, zato bo potrebno zagotoviti dodatne kadre in sredstva in načrt načrtovanja posegov vključiti tudi lokalne skupnosti; izvedbo protipoplavnih ukrepov tako v načrtu okrevanja in za odpornost in v okviru kohezijske politike. Pri obnovi pa je treba vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje s prizadetimi občinami. Prav tako prosim, ne pozabite nadaljevati s projektom vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja ter ustanoviti Regijski park Pohorje v skladu z interesi lokalnega prebivalstva in ohranjanja narave. Ob slovesu se zahvaljujem predsedniku Vlade, da sem lahko kot minister služil državljankam in državljanom Republike Slovenije. Hvala kolegicam in kolegom v Vladi ter vam, poslanke in poslanci, za korektno sodelovanje. Posebej bi se rad zahvalil tudi svoji ekipi, vsem strokovnjakom s katerimi sem imel priložnost sodelovati, prizadevnim ljudem na terenu, županjam in županom ter predstavnikom slovenskih občin in tudi medijem za korektno poročanje. Srečno Slovenija!