Govor

Tadej Ostrc

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane članice in člani odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Najprej naj se zahvalim za vabilo in se vam že vnaprej opravičim, da vas bom danes malo prej zapustil, ker imam še ene zelo pomembne obveznosti v zvezi z ustanovitvijo zdravstvenega sveta, ampak se mi je zdelo vsekakor pomembno, da predstavim tudi aspekt s strani Ministrstva za zdravje.

Tako kot je bilo predstavljeno, se v Sloveniji tako kot drugod v razvitem svetu soočamo s problemom debelosti med prebivalstvom. Se pravi, tako imamo prekomerno telesno maso pri otrocih, tudi pri odraslih. V zadnjih 30 letih se je število ljudi celo podvojilo. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da nobene države v evropski regiji do leta 2025 ne bo uspelo zmanjšati debelosti med populacijo, zato je vsekakor potrebno nadaljevati z vsemi aktivnostmi oziroma jih celo okrepiti. Od leta 2015 ima Republika Slovenija celovit in večsektorski nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje v obdobju 2015 do 2025. In tako so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad tudi z namenom preprečevanja debelosti in s tem povezanih kroničnih bolezni. Omejili smo, kot veste, trans maščobe v živilih, izdelali smo prehranske smernice za zaščito otrok pred neprimernimi oglaševalskimi sporočili v zvezi z živili in tako naprej. Na področju vzgoje in izobraževanja poteka vrsta dejavnosti, ki tudi spodbuja zdravo prehranjevanje. Vsa resorna ministrstva spodbujajo zanimanje prebivalcev za svežo in tudi lokalno pridelano prehrano. V Sloveniji se je prav tako okrepilo sodelovanje z nacionalno živilskopredelovalno industrijo, tudi z gostinskim sektorjem z namenom izboljševanja sestave živil in pa obrokov. S strani Ministrstva za zdravje skupaj tudi z drugimi resorji in strokovnjaki spodbujajo trajnostno mobilnost, prostorsko načrtovanje za spodbujanje telesne dejavnosti in pa seveda podpira športno stroko za povečanje količine telesne dejavnosti, ki so je deležni otroci v šolah. Mogoče poznate portal Prehrana.si, aplikacijo Veš, kaj ješ – to so vse kampanje in tudi sofinancirani projekti različnih programov nevladnega sektorja, s katerimi poteka ozaveščanje prebivalstva o pomenu zdrave prehrane in pa telesne dejavnosti za zdravje. Kot je bilo že lepo plastično povedano, je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ji je uspelo obrniti trend naraščanja debelosti pri otrocih med leti 2011 in 2019, kar je nekako unikum na svetu. Ampak potrebno je pa poudariti, da je med epidemijo prišlo pa do izrazitega padca gibalne učinkovitosti in pa porasta telesne mase pri celotni generaciji otrok, še posebej pa pri tistih, ki so bili pred pandemijo bolj telesno dejavni. Mnogi ukrepi, ki so pomembni za utrditev prehranskih in gibalnih navad otrok in mladih, tako so se že začeli izvajati in so dobra podlaga za nadaljnje delo in blaženje negativnih posledic epidemije. Prav tako pa stroka že vrsto let opozarja, da je dolgoročno zdravje otrok in mladih zaradi sodobnega pretežno sedečega življenjskega sloga, da je nujno potrebno spodbuditi organizirano in kakovostno športno vadbo. Če povzamem še smernice Svetovne zdravstvene organizacije, te narekujejo za otroke in mladostnike najmanj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno in to vse dni v letu. Prav tako pa resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju iz leta 2007 pravi, da je smiselno vsem vključenim v programe vzgoje in izobraževanja, se pravi od vrtca do konca šolanja, da jim je potrebno zagotoviti najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko.

Zdaj prehajam počasi na zaključke. Tako, da zagotavljanje ustrezne količine redne športne vzgoje za vse otroke in mladino ter izboljšanje njene kakovosti je tudi eden od ciljev, ki smo si jih zadali v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, in menimo, da je športna vzgoja v šoli zelo pomembna za zdrav razvoj, ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov. Povečanje telesne dejavnosti v sklopu šole, bodisi preko rednih ur, dodatnih, prostočasnih, brezplačnih športnih ur je lahko po drugi strani tudi eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjševanje neenakosti med otroci pri dostopu do ustrezne količine in kakovosti telesne dejavnosti. Zato Ministrstvo za zdravje močno podpira, da se v novem šolskem letu v program izobraževanja vključi čim več različnih možnosti za brezplačno telesno dejavnost in seveda pod vodstvom usposobljenega kadra.

Ravno tako je pomembno spodbuditi še več športnih aktivnosti v podaljšanem bivanju, v popoldanskem varstvu. Pomembna je uvedba aktivnih odmorov in pa spodbujanje otrok pri aktivnem prihodu v šolo. To se pravi peš, bodisi peš, bodisi s kolesom.

Na Ministrstvu za zdravje že vrsto let sofinanciramo program Aktivno v šolo, s katerim šole podpiramo pri omogočanju aktivnega prihoda v šolo za najmlajše. Mogoče poznate te peš bus pa prihod v šolo s kolesom. Uvedli smo tudi obravnavo otroške debelosti znotraj Centrov za krepitev zdravja in pa sofinanciramo izvajanje taborov za prekomerno težke otroke in mladostnike na Debelem Rtiču.

Kot že rečeno, telesna dejavnost pomeni zdrav razvoj otrok in mladih, koristi duševnemu zdravju in dobremu počutju, znižuje raven stresa, prispeva k boljšemu spancu, prispeva h koncentraciji, in kot smo videli tudi na podlagi raziskave, je pomembna tudi za šolski uspeh. Zato je naša odgovornost, mislim, da odgovornost nas vseh, da naredimo vse, ker lahko, da otrokom ponovno priljubimo ljubezen do gibanja in aktivnega in seveda zdravega preživljanja prostega časa.

Hvala.