Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Danes predstavljam sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic. Tudi leto 2021, na katero se poročilo nanaša, je tako kot prejšnje zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni covid-19. Skoraj vse leto smo se srečevali z ukrepi za zaščito življenja in zdravja, ki so močno posegli v naša življenja, naše pravice in svoboščine ter jih močno omejili. Kot varuh sem bil v teh zahtevnih in hkrati občutljivih časih osebno v rednih stikih z nosilci različnih vej oblasti, jih opozarjal na pomen spoštovanja mednarodnih in ustavnih standardov na področju človekovih pravic tudi v času pandemije. Nujno je, da so človekove pravice dostopne vsakomur in da so posameznikom na razpolago ustrezni mehanizmi in pravna sredstva, da se kršitve odpravijo. Tako smo tudi lani prejeli kar tretjino več zadev kot pred letom 2020, obravnavali smo skoraj sedem tisoč zadev in ugotovili 276 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter drugih nepravilnosti. Obravnavane zadeve so se nanašale tako na ukrepe in vprašanja povezana s pandemijo, kot na druge vidike človekovih pravic. Na področju izobraževanja, znanosti, športa in mladine so tako kot vsako leto prevladovale zadeve na področju šolstva, ki ga je močno zaznamovala razglašena epidemija. Obravnavali smo kar 243 pobud na področju šolstva, kar je več kot 100 % več kot v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 pa to pomeni kar skoraj 400 % povečanje števila obravnavanih zadev. Za skoraj 50 % se je povečal tudi delež klicev, povezanih s problematiko covida-19, predvsem na področju šolstva. Državni preventivni mehanizem, ki deluje v okviru naše inštitucije, je lani poleg drugih inštitucij obiskal deset strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, ter jim dal triindvajset priporočil. Na podlagi teh obiskov smo pristojnemu ministrstvu na primer ponovno priporočili, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi aktivno pristopi k reševanju problematike uživanja in odvisnosti od psihoaktivnih snovi oziroma drugih odvisnosti pri otrocih in mladostnikih v teh centrih, tako, da čim prej sprejme ustrezne protokole ravnanja in centrom nudi vso potrebno pomoč. V zimskih mesecih se je pouk ponovno nadomestil s poučevanjem na daljavo. V tem času smo že od samega začetka opozarjali, da vsi učenci še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje. Na splošno smo tudi opažali, da lahko ukrepi, ki so bili predvideni za omejevanje širjenja koronavirusne bolezni, v večji meri prizadenejo prav socialno izključene, ranljive skupine. Dobivali smo veliko vprašanj glede nošenja mask in testiranj učencev na covid-19 v šolah, pobudnike je zanimalo, ali lahko šola zahteva, da mora otrok nižjih razredov nositi zaščitno masko. Na načelni ravni smo zavzeli stališče, da šola lahko ukrep uporabe mask spodbuja in hkrati opozarjajo učenci in starši na pomen nošenja mask, pri čemer pa mora pozornost nameniti tudi pravilni uporabi maske. Obravnavali smo pobude staršev, ki se niso strinjali s samo testiranjem otrok v šolah, njihovi otroci pa so se posledično izobraževali na daljavo. Iz pobud je izhajalo, da se pouk na daljavo za te otroke ne izvaja in da se jim pogosto nalagajo zgolj gradiva v aplikacijo MS Teams. Starše je tudi skrbelo, da bodo otroci ocenjeni, saj se ocenjevanje na daljavo ni izvajalo. Menimo, da če je Vlada z odlokom otrokom dala staršem možnost, da se izrečejo glede samo testiranja otrok, mora tem otrokom dopustiti tudi možnost prilagojenega ocenjevanja, v nasprotnem primeru ureditev ni v korist otrok, ki na koncu nosijo posledice odločitev svojih staršev. Ob tem poudarjam, da morajo biti skladno s konvencijo o otrokovih pravicah otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki.

Obravnavali smo tudi primer, ko je pobudnika zanimalo naše mnenje o primernosti predvajanja dokumentarnega filma režiserja Mitje Okorna z naslovom Covid-19 učencem 3. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da je bila izbira filma za tretješolce manj primerna in v nasprotju s priporočili pristojnega ministrstva.

Zadnja leta v šolah zaznavamo porast medvrstniškega nasilja med otroci, tudi med otroci različnih etničnih pripadnosti. Menimo, da imajo vsi otroci v šoli pravico do varnosti in spodbudnega okolja. Za uresničevanje pravic v šolah so odgovorni strokovni delavci šol, še posebej pa ravnateljice in ravnatelji, ki so dolžni zagotoviti, da se vsi otroci v šoli počutijo varno in da nihče ni izpostavljen ustrahovanju, žaljenju, verbalnemu ali celo fizičnemu nasilju svojih sošolcev. V primeru medvrstniškega nasilja se lahko starši obrnejo tudi na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki je dolžan prednostno obravnavati tovrstne prijave in preveriti dejansko stanje ter ukrepe za zaščito vseh učencev. Zadovoljni smo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šol šport lani po naših pozivih s spremembo pravilnikov sistemiziralo delovno mesto romski pomočnik v vrtcih, osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom za to šolsko leto. Vendar, položaj učencev romske skupnosti ostaja zaskrbljujoč, zato opozarjamo, da naj pristojno ministrstvo poskrbi, da zaradi ukrepov, tako za zajezitev pandemije covida in podobnih, ne bi bili še bolj prikrajšani. Čas po pandemiji, ki bo zagotovo prišel, moramo izkoristiti za odpravo pomanjkljivosti glede spoštovanja človekovih, še posebej otrokovih pravic, ki so postale še bolj očitne v času pandemije. Potrebno je zagotoviti, da imajo vsi otroci, tudi iz ranljivih skupin, enako možnost izobraževanja. Izobraževanje je lahko človekova pravica in temeljno gonilo, s katerim se ekonomsko in socialno odrinjeni otroci in odrasli lahko dvignejo iz revščine ter pridobijo veščine za polnopravno sodelovanje v družbi. Ponovno smo opozorili na pomen izobraževanja o dostopnosti grajenega okolja za invalide. Obravnavali smo namreč opozorilo Zveze paraplegikov Slovenije glede potrebe po vključenosti seminarjev o odpravljanju arhitekturnih ovir v izobraževalne vsebine Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, sami pa smo poizvedbo razširili še na fakultete za gradbeništvo in geodezijo, saj se bo prehodno obdobje za odpravo grajenih ovir izteklo čez tri leta. Na podlagi pobud staršev ter pogovorov s predstavniki ustanov, ki so izrazili te potrebe, smo opozorili tudi, da lahko dijaki oziroma otroci s posebnimi potrebami na Primorskem izberejo le med tremi programi nižjega poklicnega izobraževanja. Menimo, da imajo vsi otroci pravico do izbire in izobraževanja čim bližje svojemu domu.

Tudi lani smo ponovno prejeli pobudo v zvezi s prestopom športnikov med klubi. Naše stališče je, da je problematiko prestopov športnikov med športnimi organizacijami nujno treba ustrezno urediti. Ponavljam naše stališče iz leta 2017, da bi moral zakon nedvoumno določati, da v primeru prestopov otrok, starih do 15 let, v nobenem primeru ni dopustno zaračunavati kakršnekoli odškodnine ali nadomestila. Opozarjamo še, da obveznosti staršev ali posameznih klubov ni mogoče predpisovati s podzakonskimi akti, vpisnimi pogodbami ali podobnimi dogovori. Pravila športnih društev in njihovih zvez, ki še določajo takšne obveznosti, so po našem mnenju že zdaj v nasprotju s 34. členom Zakona o športu, zato menimo, da mora ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Inšpektorat za šolstvo in šport odločneje ukrepati in preprečiti nadaljnje izigravanje zakona. Pristojno ministrstvo torej mora nastopiti bolj odločno in poskrbeti, da do teh zlorab ne bo prihajalo, saj neukrepanje lahko pomeni kršitev načela dobrega upravljanja.

Spoštovani! Glede na veliko število neuresničenih priporočil Varuha izpostavljamo 150 najbolj aktualnih preteklih poročil. Njihova uresničitev je nujno potrebna namreč za dvig spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Eno takšnih s področja dela tega odbora je priporočilo, da naj pristojno ministrstvo spremeni Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu tako, da bodo visokošolski zavodi morali ob vpisu na študij seznaniti študente z vsaj okvirno višino šolnine do konca rednega izobraževanja. Nedopustno je, da do realizacije tega priporočila v dveh letih še ni prišlo, zato pričakujem, da se bo to zgodilo čim prej.

Na področju visokega šolstva smo spremljali izvajanje priporočila, da naj visokošolski zavodi omogočijo naknaden vpis na študijski program vsem kandidatom, ki zamudijo rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, zaradi prepozne vročitve Sklepa o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku. Priporočili smo dali na podlagi prejete pobude, saj smo ugotovili, da je takšno omejevanje vpisa v očitnem nasprotju z Ustavo. Pristojno ministrstvo je naše priporočilo sicer zavrnilo, je pa za študijsko leto 22-23 uskladilo rokovnik, da bo rok za zapolnitev še prostih mest potekel dva dni in se začne dan po tem, ko bodo kandidati obveščeni o rezultatih izbirnega postopka po drugem prijavnem roku. Obveščanje bo potekalo elektronsko, s tem pa tudi ne bo več prihajalo do zamude vročanja po navadni pošti po navadni pošti. Tako priporočilo ne ponavljamo več. Priporočamo pa in pričakujemo, da bo takšno ravnanje tudi za prihodnja šolska leta.

Skrajni čas je tudi, da pride do spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami na način, da bodo otroci s posebnimi potrebami imeli pravico do stalnega spremljevalca. Predlog za spremembo je bil lani sicer v zakonodajnem postopku, a ni dobil podpore ministrstva in so ga zato zavrnili tudi poslanci državnega zbora. Vse pristojne ponovno pozivam, da že pripravljeno določbo, ki bo otrokom s posebnimi potrebami omogočila stalnega spremljevalca, čim prej spravite v življenje, saj razlogov za zavlačevanje dejansko ni.

Na podlagi vseh dejavnosti v lanskem letu v letošnjem letu dajemo 86 novih priporočil, ki smo jih podali, glede na obravnavane pobude in oceno stanja. Pričakujem, da bodo organi, na katere so priporočila naslovljena, kršitve in pomanjkljivosti odpravljali čim aktivneje in sproti. Naše letno poročilo je naše najmočnejše orožje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo. Predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Letos prvič letno poročilo Poročilo državnega preventivnega mehanizma izdajamo le v elektronski različici, ki sta obe dostopni na naši spletni strani. Takšen pristop je po našem mnenju ustrezen, saj je poročilo v prvo v prvi vrsti namenjen Državnemu zboru in drugim državnim institucijam, organom. Tudi letos smo izdali publikacijo, v kateri je povzetek dela in zajema nabor vseh priporočil, ki naj vam bo v pomoč ob sprejemanju zakonodaje.

Glede na pričakovan porast števila okužb s koronavirusno boleznijo po začetku šolskega leta upam, da so pripravljene rešitve za obvladovanje širjenja pandemije premišljene in strokovno utemeljene. Pomembno je, da odločevalci ne ponavljate napak, da pri svojem delu spoštujete odločitve Ustavnega sodišča in stališča stroke. Že ob začetku pandemije smo izpostavili pomen vzpostavljanja splošnega zaupanja v ravnanje oblasti in da mora biti ravnanje oblasti v zvezi s pandemijo ustrezno pojasnjeno, strokovno utemeljeno in široko dostopno. Za primere novih valov pa ponovno opozarjam, da morajo biti sprejeti ukrepi sorazmerni, nediskriminatorni, zakoniti, nujni, časovno omejeni torej legitimni. Javnost pa naj bo o njih obveščena pravočasno in na razumljiv način. Vsi smo v službi ljudi in imamo do njih veliko odgovornost, zato naj bo v našem središču človek, njegovo dostojanstvo in njegove težave.

Hvala lepa.