Govor

Branimir Štrukelj

Hvala, predsedujoča!

Torej, Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost in šport se je danes dopoldne sestala in soglasno podprla predlog zakona, je pa opozorila na nekaj točk, zlasti so na to opozorili naši gosti in gostje.

Tako je predstavnik staršev, Združenja svetov staršev osnovnih šol, izpostavil vprašanje ali ta, bom rekel, sprememba ne bo vplivala na padec kakovosti prehrane v osnovnih šolah, glede na to, da ni povsem jasno, ali bo treba tu se prilagajati s kakovostjo hrane tem siceršnjim cenam, ki so sicer predvidene oziroma temu obsegu? Namreč, opozorila so, da se je prehrana podražila bolj kot zdaj. To nevtralizira zakon, ki je pred nami. Prav tako je predstavnica ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol izpostavila, da je, eden od problemov so različne cene prehrane po osnovnih šolah, kar seveda vzpostavlja nek šum, ki povzroča nezadovoljstvo ali pa bi rekel, spraševanja, ker gre za primerjalno med posameznimi šolami različne številke.

Zdaj tu, kar se tiče kakovosti, smo se pridružili tudi državni svetniki in svetnica izjemnemu pomenu tega, da nivo prehrane v slovenskih osnovnih, pa tudi srednjih šolah ostane na visokem nivoju, ker gre za enega od izjemno pomembnih elementov, ki slovensko javno šolo delajo izrazito kakovostno. Naj izpostavim, da je Slovenija, kar se tiče zagotavljanja prehrane v osnovnih in srednjih šolah, v samem evropskem vrhu, da so države, ki imajo izjemno dobre materialne, gospodarske pogoje, ki ne zagotavljajo otrokom v osnovnih šolah prehrane, recimo Nizozemski, morajo v tistih plastičnih kontejnerjih otroci prinesti s seboj, če imajo, tam večinoma imajo, pa vendar je to odvisno od, popolnoma od družin, da otroka preskrbijo s prehrano, da ne govorimo o srednji in vzhodni Evropi, kjer tega ni. Zato bi bilo dobro, da tu to ohranimo.

Prepričani smo, da bi morala biti to seveda javna služba, ker je, če ne drugega, v osnovnih šolah prehranjevanje tudi del vzgojnega procesa, ki se izvaja v osnovnih šolah in se vzpostavijo neke ustrezne navade in odnos do prehranjevanja. Vem vse, kaj, tukaj zadaj, polne kante in to, ampak kljub vsemu, če gledamo veliko sliko, je to zelo pomembno in ne zdi se nam prav, da bi morda ob tej spremembi poskušale ponovno, kar se je pred leti že dogajalo, multinacionalke, kot je Sodexo recimo, ko veste, da v enem trenutku, vstopu v slovenske šole, nekih 30, 40 šol so že obvladovali, ta veriga, mednarodna, kjer pa je analiza prehrane Inštituta za prehrano, slovenskega, pokazala, da je pa kakovost pa bistveno slabša, kot je teh lokalnih preskrbovalcev za prehrano, zato se nam zdi pomembno, da se ta raven tega izjemno velikega, izjemno pomembne geste kakovostne slovenskega javnega izobraževanja drži.

Mimogrede in s tem končam, kar se tiče univerz, je verjetno Slovenija edina evropska država, ki zagotavlja študentom nadomestilo za prehrano, a ne, kar nas po drugi strani tudi tepe, ker to vračunamo v, bom rekel, deleže, ki se preračunavajo na študenta za izobraževanje in tam pridemo višje, kot v resnici smo, ko gledamo sredstva, ki so namenjena za sam izobraževalni in študijski proces, ampak to je ena od pač kolateralnih, kolateralnih učinkov tega, seveda je treba to še naprej vzdrževati in negovati.

Hvala lepa.