Hvala lepa za besedo.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je kakovostno pregledala gradivo, ki je pred nami in načelno meni, da je novela zakona umestna in jo podpiramo. Seveda pa imamo nekaj pripomb, ki bi jih rad danes posebej tukaj predstavil. Začel bom s tem, da je zakon, ki ste ga v parlamentu pred kratkim sprejeli, doživel izjemno široko podporo celotne znanstvene, strokovne in politične javnosti. Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti ste sprejeli v parlamentu brez glasu proti. In menimo, da je tak način dela prav za to področje, ki je usodnega pomena za državo v kateri živimo, treba zagotoviti praktično pri vseh aktih na tem segmentu delovanja, in zato se nam zdi potrebno, da opozorimo na nekatere pomanjkljivosti v tej noveli.

Najprej, združevanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v skupno agencijo je pobuda, ki je bila dolgo časa pravzaprav ločeno obravnavana. To moram povedati. V bistvu je znanstvena sfera podpirala dve agenciji, Agencija za raziskovalno dejavnost in tako imenovano tehnološko inovacijsko agencijo, ki je bila priključena v Spiritu, v znanstveni sferi, temu pravimo, da je šla v špirit. Tehnološko inovacijske agencije praktično v zadnjih nekaj letih ni bilo, ni delovala in ta manko je izrazito vplival na celo vrsto dejavnosti, ki so povezane najprej z invencijami, nato pa z inovacijami. Prav premajhno število prenosa invencij v inovacije, je nekaj kar naj bi ta nova agencija Aris poskušala posebej dobro izboljšati. To pa ne bo mogoče samo z akti, ki jih danes obravnavamo. Sama sestava svetov, samo imenovanje direktorjev, ureditev cela vrsta podrobnosti, zakonitih bo premalo, če ta agencija ne bo imela ustreznih finančnih sredstev za državni inovacijski sistem. In ne si delati utvare, da lahko inovacije pospešimo v državi brez ustreznega rizičnega kapitala. Eden glavnih problemov, da znanje ne prehaja iz akademijskih ustanov v podjetja, je prav pomanjkanje rizičnega kapitala.

In drug razlog, ki je potreben, ki je zelo škodljiv za te prehode je v tem, da ni mogoče, nikakor ni mogoče zagotoviti razvoja, ki ga potrebuje tako podjetje, če je premajhno. Vsa mikro podjetja, pa veliko mini podjetij nimajo potenciala rasti, zato ker nimajo, ne da nočejo, ampak enostavno nimajo sredstev za nadaljnji razvoj in v nekaj letih se produkt s katerim so štartali v proizvodnjo, izpoje, novega pa ni, ker nikogar ni bilo, ki bi tem podjetjem omogočil, da vlagajo v razvoj. Tukaj mora agencija poskrbeti za grozdenje. V tej državi se moramo zavedati, da preveliko število majhnih podjetij zahteva grozdenje, in to mora ta agencija močno pospešiti, kajti brez grozdenja nikoli ne bomo zagotovili kritične mase, ki je potrebna, da invencija, ki jih imamo več kot bi na prvi pogled izgledalo, preide v inovacijo. To pomeni, da dobi tržno vrednost.

Zdaj pa h konkretnim pripombam. Ta uvod se nam je zdel potreben in smo ga želeli posebej izpostaviti. Imamo pa nekaj pripomb. Zelo nas veseli, da je ministrstvo oziroma, da so predlagatelji že z amandmaji, ki smo jih dobili na mizo, kar vrsto naših predlogov upoštevati. Prav posebej bi rad navedel predloge k 5. členu, ki govori o potrebnosti vključevanja mladih, osnovno in srednješolcev v raziskovanje, ki govori o inovacijskem svetu, da bi bilo dobro, da je notri zastopnik Kosrisa in rektorske konference, in da je dobro, če se pogovorimo o 64. členu. Tukaj imamo pa pravzaprav nekaj težav. 64. člen Zakona o raziskovalni dejavnosti, mislim da je 12. člen v tej noveli zakona govori o nagrajevanju raziskovalcev. Načeloma je raziskovalce potrebno nagrajevati. To je zelo potreben postopek, kajti ne morejo biti vsi raziskovalci enako uspešni, ne morejo dati enako dobrih rezultatov, življenje je pač tako, da smo na različnih področjih lahko različno uspešni. In zato menimo, da ta predlog ni v celoti domišljen, pravzaprav menimo celo, da preveliko odločitev prepušča podzakonskim aktom in da bi bilo dobro, da se večina stvari dogovori tako kot je bilo dogovorjeno v zakonu in da se poskuša čim manjše število stvari, posebej o nagrajevanju, ki je vedno kritičen proces, dati v roke ministru, da to urejuje s podzakonskimi akti.

In še eno pripombo imamo. Pravzaprav bi vsak od nas bil smešen, če ne bi zahteval, da ima direktor te agencije doktorat. Smo sfera, ki zahteva najvišjo možno izobrazbo in ne zdi se nam možno, da bi direktor te sfere ne imel doktorata, seveda pa to odločitev prepuščamo vam, parlamentu in predlagateljem. Hočemo samo, da jasno veste, da sfera v celoti podpira stališče, da bi direktor te agencije moral imeti doktorsko izobrazbo, ampak odločitve niso vedno samo strokovne, so tudi politične, zato jih v tem primeru prepuščamo vam in če nas boste podprli, pričakujemo, da bo vaš odbor to poskušal rešiti z amandmajem. Hvala lepa.