Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter dala pisno mnenje. V mnenju je ZPS opozorila na spornost nekaterih rešitev, zlasti z vidika načela jasnosti in določnosti zakona, ki izhaja iz 2. člena Ustave.

V zvezi s tem je ZPS opozorila, da prenos nalog na Agencijo za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost ni celovit, saj bo del teh nalog še naprej opravljala javna agencija za podjetništvo, poleg tega pa je razmejitev pristojnosti nejasna.Predlog zakona namreč inovacijsko dejavnost razdeli na naloge spodbujanja inovativnosti in naloge za zagotavljanje učinkovitega inovativnega okolja, vsebinska razlika med obema vrstama nalog pa ni jasno določena niti pojasnjena.

Glede dodatne možnosti dodeljevanja sredstev z neposredno pogodbo smo v mnenju opozorili na nejasno določitev kriterijev za uporabo posameznega načina dodeljevanja sredstev. Sklicevanje na javno finančne predpise ni dovolj konkretizirano. Primeri, v katerih Zakon o javnih financah dopušča neposredne pogodbe, pa se nanašajo na sofinanciranje iz sredstev EU, ki pa so tudi že zajeti v 34. členu ZZrID. Predlagana rešitev v 18. členu širi razloge za določitev višje plače raziskovalcem na projektih za določen čas tudi za posebne projekte nacionalnega značaja, pri čemer razlogi za odstop od sistemske ureditve plač v javnem sektorju v obrazložitvi niso navedeni. Vsebina pojma posebni projekti nacionalnega značaja, pa v predlogu zakona ni opredeljena niti okvirno, temveč je njena določitev v celoti prepuščena pravilniku ministra brez določenih kriterijev in meril, kar je sporno z vidika načela legalitete.

V mnenju smo opozorili tudi na prakso Ustavnega sodišča glede prenehanja mandatov članov organov agencije pred iztekom časa, za katerega so bili ti imenovani. Pri tem gre lahko za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ki je dopusten le, če za spremembo pravnega položaja obstajajo v javnem interesu utemeljeni prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Te razloge bi bilo treba dodatno pretehtati in utemeljiti.

Ostale pripombe v mnenju pa so nomotehničnega značaja in se nanašajo na spreminjanje že konzumiranih prehodnih določb, terminološko neenotnost in ureditev časovnega vidika prenosa pristojnosti, te pripombe pa so z vloženimi amandmaji ustrezno upoštevane.

Hvala.