Hvala za besedo. Jaz bi mogoče samo nadaljevala, kjer je kolega končal.

Se pravi, povprečnina se je, drži, dvignila na 700 evrov v letu 2023 za primerjavo, v letu 2022 je bila še 645 evrov, to smo tudi že pojasnili prejšnjič. Občine bodo ta v 2023 iz naslova primerne porabe zaradi te višje povprečnine prejele za 110 milijonov evrov več sredstev kot leta 2022 za izvajanje zakonsko določenih nalog. Višja povprečnina ima pa seveda vpliv tudi na povišanje sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ki so pa namenjene občinam za izvajanje njihove tako imenovane razvojne funkcije. Občine bodo tako v letu 2023 prejele 115 milijonov evrov, kar pomeni 9 milijonov evrov več, kot bi jih prejele na podlagi predhodno dogovorjene povprečnine za leto 2023, ki je bila pač v višini takrat 647 evrov. Ni seveda zanemarljivo tudi to, da nekatere občine iz državnega proračuna prejemajo tudi druga dodatna sredstva za narodne skupnosti, občine z romskimi naselji, potem parkovne občine na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku, kar pa skupaj znaša 14,6 milijonov evrov. Vlada je pa sprejela tudi seveda druge ukrepe, kot smo že prej slišali, tako da tukaj ne bi nič dodajala. Opozorila bi pa mogoče tudi na to, da bi v primeru prenosa stroškov predšolske vzgoje in izobraževanja na državni proračun, kot ste pač predlagali, posegli tudi v sam izračun primerne porabe na podlagi Zakona o financiranju občin, saj so v trenutno veljavni enačbi za izračun primerne porabe prebivalci občine mlajši od 6 let udeleženi z utežjo 12 % v višini sredstev, ki jih prejemajo občine, zato bi se sredstva občinam iz tega naslova, torej v izogib dvojnemu financiranju znižala. Trenutno se upoštevajo pač vsi otroci od rojstva do 6. leta. Torej, tudi tisti do 11 meseca starosti, ki seveda vrtca pač še ne obiskujejo. Mogoče bi kot zaključek dodala še to, da mora Vlada pri izvajanju makroekonomske politike zagotoviti tudi fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti seveda prilagojene ekonomske in fiskalne politike vseh štirih blagajn javnega sektorja. To pa pomeni, da bi bilo kakršnokoli povečevanje izdatkov enot sektorja država v nasprotju tudi s programom stabilnosti, ki ga imamo v obravnavi v Državnem zboru in v tem si je tudi Republika Slovenija začrtala pot postopnega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu BDP. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.