Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem! Hvala za vabilo.

Mogoče bi na začetku poskušal samo pojasniti to, kar je bilo prej omenjeno, da je ministrstvo dalo neke podatke, ki naj bi bili neverodostojni. Moram pojasniti, da se niti meje razredov pri ugotavljanju, v kateri dohodkovni razred spada družina ali posameznik, niti socialni transferji ne uskladijo z minimalno plačo. Po Zakonu o usklajevanju transferjev družinam in posameznikom se socialni transferji in meje razredov uskladijo enkrat letno. Usklajevanja sta dva tipa, eno je uskladitev mej razredov, torej, kam se umesti nekdo, ki ima recimo 300 evrov dohodka, ali v prvi, drugi ali tretji ali v sedmi dohodkovni razred; to so meje razredov in se uskladijo februarja. Res je, da pri otroškem dodatku se nova uvrstitev v dohodkovne razrede zgodi šele z novo odločbo naslednje leto, ker gre za letno pravico, ali v primeru, da družina oziroma upravičenec javi spremembe v svojem dohodku, pa lahko tudi prej. Bistveno bolj pomembno za to razpravo pa je uskladitev, ki se je zgodila s 1. 3. S 1. marcem so se pa zneski, torej ne meje razredov, ampak zneski uskladili z inflacijo za 10,3 %, kar je precejšnja uskladitev in tudi precejšnja pomoč prebivalstvu, ki se ne srečuje zgolj s povečanjem cen v vrtcih, ampak tudi na drugih področjih. Če samo povem, se je zaradi tega zvišal otroški dodatek in to že z izplačilom v aprilu za marca, torej, družine so dobile višje zneske otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državnih štipendij, vseh transferjev iz naslova izplačil našega ministrstva so se povečala za 10,3dstotke, torej so se, ljudje so ta denar dobili in ga bodo dobili tudi naprej, brez novih odločb in brez novih vlaganj - to moram podčrtati, da ne bo kakšnega nesporazuma v prihodnje. Poleg tega so se povečale tudi subvencije neprofitnih najemnin. Če se navežem na predlagani četrti sklep, zdaj seveda namen lahko na Ministrstvu za delo podpremo, torej, da se upošteva realističen razpoložljiv dohodek družine. Zdaj imamo mogoče problem s tem, da nekdo, ki prejme recimo 300 ali 400 evrov denarne socialne pomoči, je lahko v bistveno drugačnem položaju, če živi v lastniškem stanovanju ali pa če živi za najemnino. Najemnine so zelo visoke in lahko družina ima tudi 700 evrov nižji razpoložljiv dohodek, kot to kažejo neki uradni podatki. Je pa ta sklep nekoliko neizvedljiv tudi z vidika tega, da imamo instrument subvencije neprofitne najemnine, ki bi ga mogli ob taki določbi popolnoma revidirati. Poleg tega obstaja tudi zelo velika razlika med plačevanjem najemnine in pa plačevanje obroka kredita, vendarle nekdo, ki odplačuje obrok kredita bo v prihodnosti postal lastnik te nepremičnine, nekdo, ki pa plačuje najemnino, pa lastnik nikoli ne bo. V kolikor bi šli v tako spremembo, v, ne vem, nadaljnjih pogovor, v nadaljnjih spremembah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih bi lahko opravili razmislek ali se najemnina, pa morda tudi kak drug nujen strošek, recimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če smo že pri tem, tudi šteje kot odhodek pri uveljavljanju dohodka upravičenca, ko dajo vlogo za denarno socialno pomoč, otroški dodatek in tako naprej. Sklep v taki obliki je neizvedljiv in ga ne podpiramo, podpiramo pa razmislek v smeri, da bi se najemnina v neki točki lahko štela kot dohodek, kot rečeno pa bi to pomenilo tudi revizijo obstoječega transferja oziroma te subvencije tržne najemnine.

Morda toliko za začetek. Bi pa tudi jaz podčrtal, da je bistven vpliv na dražje cene vrste v resnici imela dvig cen hrane in pa energentov in da so cene, recimo pomoč vzgojiteljic, bile manjši del tega dviga, vsaj po informacijah, s katerimi s katerimi jaz razpolagam. In pa, da je Vlada ravno z s tem, ko je vedela, da bo prihajalo v tem letu do inflacije in do podražitev tudi po povprečnini, to dejstvo upoštevala. Povprečnina se je dvignila za občine bistveno, bistveno več, kot se je dvignila v prejšnjih letih. Tako da, tukaj so občine predhodno dobile neka sredstva ravno zato, ker je Vlada vedela, da bo do podražitev prišlo.

Še čisto nazadnje, poleg dviga socialnih transferjev se je za 2 odstotka dvignila tudi minimalna minimalna plača, ki vendarle tudi nekaj pomaga pri plačilu. Še to moram omeniti, kar verjetno itak vsi veste, da država subvencionira plačevanje vrtcev, 60 odstotkov cen vrtcev torej že plačujejo država in občine. Če pogledamo v milijonih je strošek vrtcev v Sloveniji znaša 534 evrov letno, starši od tega plačajo 200 milijonov odvisno, v kateri dohodkovni razred se umeščajo. Torej v 1. dohodkovni razred je 0 % plačila, drugi je 10 in tretji je 20., zadnji je pa 77. Nihče v tej državi ne plača več kot 77 odstotkov vrtca. Torej tudi tukaj, ko se pogovarjamo, da se je recimo vrtec podražil za x evrov, moramo tukaj upoštevati za koliko se je pa staršem podražil, torej odvisno v kateri dohodkovni razred sodijo. Tisti z nižjimi dohodki imajo recimo 30 ali pa 20 odstotkov tega vrtca za plačati, torej si lahko sami izračunamo, kakšen vpliv ima ta podražitev tudi na denarnice staršev. Hvala.