Hvala lepa, predsednica za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in gostje!

Torej, minister je že izpostavil ta izobraževalni vrh v Washingtonu, ki je bil prejšnji teden. Treba je pa podčrtati to, da so na ta izobraževalni vrh vabljeni zgolj 20 najboljših držav na svetu po OECD primerjalnih analizah uspešnosti učencev in učenk trinajstletnikov in petnajstletnikov. Mi smo tam od začetka leta 2011, ko je tudi takratni minister, ravno tako ameriški, organiziral prvo to srečanje, namreč to je v kombinaciji OECD in izobraževalne internacionale Education International, kjer smo povezani učiteljski sindikati s celega sveta. O tem v tej državi praktično ne ve nihče nič, da je Slovenija praktično že skozi med najboljšimi državami na svetu, kar se tiče tega mednarodnih primerjav o znanju. Naj vam dodam, mi smo praktično med petimi najboljšimi državami v naravoslovnih predmetih na svetu in v vseh treh primerjalnih analizah Pirls Teams Pisa v evropskem vrhu. In seveda ni res, da če greste pogledati slovensko javno mnenje, ugled učiteljev pada, še vedno je učitelj na visokem 4. mestu med vsemi, za gasilci, pa mislim, da sta še ena dva vmes, seveda mnogo pred temi, ki tukaj zdaj skupaj sedimo in problem pa je, da seveda ni interesa za to, da bi postali ljudje učitelji in učiteljice, saj veste, včasih, ko ste vprašali otroka v vrtcu kaj boš pa ti, ko boš velik, je rekel, jaz bom pa učiteljica ali pa učitelj. Kaj pa zdaj reče? Zdaj ti pa reče: »Jaz bom pa influencer.«

Skratka, tukaj je prišlo do ogromne razlike, kjer se ta izjemno zahteven poklic, profesija pravzaprav izgublja na privlačnosti, ne na ugledu, da ne bomo mešali tega, na privlačnosti, da bi sam to počel in seveda za to je kar nekaj razlogov. Eden je zagotovo ta, da so, da je vrednotenje pedagoškega dela v zadnjih 10-ih letih v tej državi dramatično zaostalo za primerljivimi delovnimi mesti v državni upravi ali v zdravstvu ali kjerkoli. Tu je odgovornost kar nekaj vlad, ki navsezadnje se niso hotele sploh pogovarjati o tem. V prejšnji vladi smo imeli stavko, kjer nas niti s temi zahtevami, ki nas niti niso hoteli za mizo povabiti, če mimogrede omenim to. Zdaj pa ne vemo ali bomo implementirali to ali ne bomo, smo se sicer nekaj dogovorili, vendar je implementacija še pomembna. Pa niso plače edino. Veste, na Finskem so sicer plače finskih učiteljic in učiteljev dobre, mnogo boljše kot pri nas, ampak niso ekstremno dobre, imajo pa izrazito velik ugled v družbi učitelji. Eden od 8-ih pride na pedagoško fakulteto, od 8-ih ki se prijavijo, pride eden najboljši. Ampak tam, jaz sem bil mnogokrat v skandinavskih državah, vsak politik, predsednik Vlade, predsednik začne stavek z besedo mi učiteljem zaupamo in oni so pomembni za našo družbo. Pojdite si pogledati zadnjih 10 let, kolikokrat je bila neka resna javna diskusija o položaju učiteljev in izobraževanja, pojdite si pogledati predvolilne programe in pa diskusije, praktično na samem robu oziroma za robom, da bi to koga v tej državi zanimalo resno, ga ne zanima in seveda zaradi tega je ta, bom rekel, je to, kar je kolega povedal, nimamo vpisa, logično, saj kdo bo pa šel tukaj delati, plače so, ni ugleda, nihče vas resno ne jemlje. Če bi politika bistveno bolj resno izpostavljala pomen vzgoje in izobraževanja, če bi se govori državnikov začeli z izpostavljanjem tega.

Mi v zadnjih 10-ih letih za 5. oktober nismo imeli enega predsednika Vlade ali države, ki bi sprejel učitelje, kar dela večina evropskih držav za svetovni dan učitelja. In seveda k temu tudi ne prispeva to, če vrhunski politik namiguje, da so učitelji lenuhi, ki delajo samo 6 ur na dan na teden. To ne prispeva k ugledu učiteljskega poklica v tej državi, zagotovo ne in seveda tudi ne, da se neka taka, bom rekel, povsem arbitrarna situacija izrabi za to, da se poziva k zaščiti ugleda slovenskega učiteljstva, ki ima odlične rezultate, ki ima izjemno odgovoren in dobro izobražen kader. Navsezadnje, naj opozorim, reakcija tako šole kot samega kolega, ki, mimogrede, ni v delovnem sistemu, je pogodbeno bil zaposlen, ker je bil speaker na bežigrajski gimnaziji, ker ni bil v rednem delovnem razmerju, je bila fenomenalna. Isti trenutek, on se je zavedal svoje odgovornosti, odstopil in šola je enako ravnala. Pojdite si pogledat, kaj se dogaja med poslanci ali pa državnimi sekretarji, ki jih dobijo recimo vinjene na cesti – nek državni sekretar je sicer odstopil, pa postal naslednji dan poslanec. Ali to ni primerljivo? Ta reakcija je bila povsem etično ustrezna, kar se tiče tega dogodka, in je sam sistem izločil tisto, kar je nesprejemljivo, sploh minute ni minilo. Tako imam tu tudi nekaj pomislekov okrog tega.

Še eno stvar sem želel povedati. Padanje ugleda je seveda zgolj posledica teh dejstev, ki sem jih navedel. Ampak tisto, kar je bolj zaskrbljujoče, je, da bomo mi zdaj, ko nam primanjkuje učiteljstva - in to so kompleksni razlogi za to, niso samo v plačah, so tudi v odnosu, če hočete, politike do tega, pa tudi še kaj drugega - je dramatično, nam bo padla kakovost izobraževanja, mislim, tukaj ni drugega. Poslušajte, nam učijo študentje, po cestah jih lovimo, ker nimamo učiteljev in učiteljic. In ko pridejo, pazite, pa grejo po enem letu ali pa dveh. Zakaj bi pa profesor matematike za dvakrat nižjo plačo delal in poučeval učitelj, če ga vlečejo vsi za rokav, da naj pride k njim, kjer bo bistveno boljše plačan. In, seveda, dokler tega ne rešimo - in tega pa ne želimo nasloviti resno -, tega položaja, statusa učiteljev, se ne bo nič bistvenega spremenilo. Poglejte si samo to, devetnajst let potrebujete, da postanete nek učitelj, devetnajst let je potrebno, če jih seštejete, devet pa štiri, pa potem pet, pa še eno leto pripravništva. Začetna vaša plača je pa tisoč evrov neto - tisoč evrov, ljudje božji! Kdo bo to, prosim vas lepo, počel še v naslednjih desetih ali dvajsetih letih? Pri čemer smo pred ključnimi vprašanji, kakšen bo sploh položaj učitelja v svetu. Mi smo imeli to diskusijo okrog Chat GPT, ki dela vse mogoče, vprašanje je, ali se ne bo treba prestrukturirati, kar se tiče sploh funkcij učiteljstva. To se meni zdi bolj bistveno kot pa, bom rekel, nek dogodek, ki je obsojanja absolutno vreden, ni nobenega dvoma, in je bilo tudi ustrezno odreagirajo, in da se okrog tega bije plat zvona, okrog ugleda učiteljskega poklica, ki je zaenkrat v tej državi še vedno ustrezen. Dejstvo je, da nihče noče biti učitelj več, zato ker je to - mi gre na misel en izraz, pa ga ne bom uporabil -, ker ni več seksi, kajne. To je trdo delo, ponavljajoče se, z veliko odgovornostjo, s pritiski staršev, z odvetniki, ki se vlačijo v šolo, z vsem mogočim, kajne, pri čemer pa niti družba tega ne nagradi vsaj z nekimi resnimi, dostojnimi ocenami, da gre za zahtevno delo. In to je pot v to, da bomo mi končali tam, kjer je danes javno zdravstvo. In se bojim, da se tega v celoti ne zavedamo.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.