Hvala za besedo.

Lep pozdrav v mojem lastnem imenu in tudi v imenu predlagateljev!

Torej, z današnjo sejo, ki smo jo naslovili Zaščita dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica, želimo o tem spregovoriti. In kako simbolično pravzaprav, danes je začetek pisanja NPZ v osnovnih šolah in hkrati tudi začetek splošne mature s pisanjem eseja. In še eno obdobje, pomembno, prihajamo v eno tako obdobje šolskega leta, ki je - pa se izogibajmo sicer tej besedi - dokaj stresno za vse, ki prihajajo v šolo, tako za učence, dijake, učitelje, kajti približuje se konec šolskega leta in seveda je v maju veliko ocenjevanja.

Naj v uvodu povem še naslednje. Tema današnje seje je sklicana z vso resnostjo zavedanja problemov oziroma izzivov v šolskem sistemu in v naši celotni družbi in med njimi je tudi zaščita dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica. Posebej želim poudariti, da na današnji seji ne želimo iskati grešnega kozla ali grešnih kozlov, ampak predvsem poiskati pot, ki bo vodila k izboljšanju položaja. Vsi vemo, da pač te poti ne bomo našli kar čez noč, a vendar je nekako že skrajni čas, tudi v luči vseh teh aktualnih dogodkov, ki jih poznamo, izjav iz javnih objav, pa tudi sicer iz pripovedovanj, tako otrok, mladostnikov, kot tudi njihovih staršev in samih učiteljev, torej v dobro vseh nas, učencev, dijakov, pedagoških delavcev, staršev in celotne družbe. Učitelj je torej javni uslužbenec, ki ga veže kodeks ravnanja javnih uslužbencev, in je hkrati tudi vzgojitelj. Eden izmed pomembnejših etičnih kodeksov je kodeks izobraževalne internacionale o poklicni etiki, ki je sprejet tudi s strani matičnega sindikata SVIZ. Naj ob tem povem, da so še nekateri drugi kodeksi, ki jih poznamo, kodeks ravnanja javnih uslužbencev, etika javnih uslužbencev državnih organih in upravnih organih lokalnih skupnosti, to so neki temeljni, so pa seveda tudi tako imenovani dogovori ali pa nekatere šole to imenujejo tudi res kodeks, etični kodeks učitelja, sklenjen je tudi znotraj samih šol. Torej, učitelj s svojim zgledom vzgaja, pa naj bo to v službenem ali prostem času, saj je v bistvu javna osebnost. Vsak učitelj je učitelj štiriindvajset ur na dan. Učitelj je vzornik svojim učencem, dijakom, študentom, in poklic učitelja prinaša poleg zahtev strokovnosti in etičnosti seveda tudi odgovornost. Sama sem še do nedavnega učila, poučevala na srednji šoli in se tega zelo dobro zavedam. Zavedam se vseh izzivov, vseh dilem, pred katerimi so učitelji, tudi vzgojitelji, tisti dobri, tisti, ki res želijo torej izpolniti svoje poslanstvo. Mi smo sicer v zapisu za obrazložitev zapisali, da pač smo v luči tega nedavnega dogodka, ki se je zgodil na Gospodarskem razstavišču, na maturantskem plesu ene izmed ljubljanskih srednjih šol, ki je sprožil seveda val zgražanja in val mnogih vprašanj o samem statusu učitelja. Potem spomnimo tudi na junij 2020, na dogodek na sodišču v Ljubljani, kjer je bil tudi vključen eden izmed učiteljev. Ampak želim ob tem tudi povedati, da so bile reakcije, tako delodajalci kot inšpektorat so reagirali strokovno, hitro, in vsa pohvala. Jaz mislim, da ob teh dogodkih takrat in tudi pred par tedni so učitelji dobili nek signal, pa tudi vsa javnost, s tem ko se je odreagiralo, kot je potrebno. Ampak vseeno, mnogokrat se postavlja vprašanje, zakaj bi učitelj nosil posledice za svoje vedenje v prostem času. Tudi to so vprašanja. In zato, da kot družba torej podamo hiter, jasen signal, kaj je sprejemljivo in kaj ne, vsem nam, kaj torej menimo, da je potrebno različnim deležnikom v šolskem prostoru in celotni družbi dati prostor za iskreno odprto razpravo, od pristojnih pa dobiti odgovore na naslednja vprašanja, ki smo jih v obrazložitvi navedli. Torej, kot tri vprašanja: ali pristojni ministrstvi načrtujeta pripravo sistemskih ukrepov zoper navedene ekscese, s ciljem, da se v prihodnosti ne bodo več dogajali; ali imajo vodstva šol v okviru sedanje zakonodaje primeren okvir pristojnosti za ukrepanje zoper navedene ekscese; in ali ima inšpektorat za šolstvo v okviru sedanje zakonodaje prav tako primeren okvir pristojnosti za ukrepanje v takih primerih. Tu se verjetno pojavlja še kakšno vprašanje. Torej, gre za tiste formalnopravne pristojnosti, ki jih lahko na vseh nivojih izpeljemo.

Pa še nekaj, slovenska družba se v bistvu že nekaj časa sooča s padanjem ogleda učiteljskega poklica. Vzroki so mnogi, vzroki so številni, so verjetno tudi bolj kompleksni, niso samo enoznačni, kajne, nikoli ni tak. Zato smo prepričani, da lahko vsak, ki v šolskem prostoru deluje ali je nekako vpet vanj, doprinese k temu, da se bo Slovenija približala tistim razvitim državam, kjer je poklic učitelja eden izmed najbolj cenjenih poklicev. Mi se zdaj pogovarjamo o odnosu družbe do učiteljskega poklica, hkrati govorimo tudi o samem učitelju, o statusu, o njegovem odnosu do dela in do vsega in glede na to, da lahko govorimo, ne vem, bomo rekli o 95 % dobrih in odličnih učiteljih, pa vendarle vemo kaj se zgodi, če je nekaj učiteljev takšnih, ki ta ugled pač kvari.

So mi zelo všeč besede strokovnjakinje dr. Zore Rutar Ilc, ki govori sicer o zaupanju svoje zmožnosti, ampak ne samo to, kar moramo mi prenesti na učence, torej dati učencem, dijakom, ampak morajo biti učitelji tudi v to prepričani. Kajti vemo, da so mnogi učitelji tudi po pripovedovanju, o katerih ne spregovorijo sicer na glas, v velikih stiskah, v velikih stiskah in zato imamo tudi nekatere težave. Torej, če povem, kako se zaupanje v svoje zmožnosti gradi vse življenje, glavne obrise pa dobimo v otroštvu in mladosti in zato je torej posvečanje pozornosti temu kako vredne in zmožne se občutijo učenci in kako k temu občutku prispevamo odrasli, izjemno pomembno. Spoznanje tega je še morda toliko pomembnejše zdaj v tej trenutni, recimo temu, da lahko rečemo, da smo neki krizni situaciji, ko se postavljajo mnoga vprašanja, nimamo pa nekih odgovorov, celostnih odgovorov. Mnogo je namreč učiteljev, ki jim je biti učitelj življenjsko poslanstvo, ki spodbujajo otroke, da postanejo boljši ljudje, pripravljajo jih na življenje, veliko prispevajo tudi k samemu napredku družbe in vsi vemo, da šola raste in pade z učiteljem. Saj sem že prej povedala, da v našem sistemu v bistvu delujejo predani in dobro usposobljeni učitelji, ki vsak dan opravljajo izjemno delo, žal pa se pač v javnosti vse prevečkrat govori in izpostavlja zgolj negativne primere, ki krnijo dobro ime in ugled. Mislim, da je današnja seja lahko idealna priložnost in tudi v duhu tega, kar imamo v kratkem sklicano, tudi glede na temo medvrstniškega nasilja, da torej skupaj poiščemo odgovore na mnoga vprašanja v okviru, nekako smo jih strnili na štiri področja. Seveda je s to celotno problematiko, torej z ugledom, zaščito učiteljskega poklica povezana tudi trenutna situacija pomanjkanja učiteljev, predvsem določenih strokovnih področij tudi v vrtcih in šolah. Zdaj smo pred nekaj dnevi slišali tudi prispevek na TV Dnevniku, da očitno ministrstvo, ne vem, sicer to težko razumem in težko verjamem, da točnih podatkov ministrstvo nima, v Svizu pa ocenjuje, da je torej v osnovnih in srednjih šolah primanjkuje od štiri do pet tisoč učiteljev, to je veliko in s tem je verjetno povezan tudi ta status učitelja v naši družbi. V javni predstavitvi mnenj glede na kurikularno prenovo je med drugim nekdo dejal tudi, da v bistvu šola in samoocenjevanje postaja v bistvu upravna odločba, se pravi, na katere se lahko pravno pritožimo in to je vse povezano z nekim odnosom in kritiko in z vsem učiteljem in vsega dela, ki ga opravljajo. Torej ta štiri področja, ki smo jih strnili, smo jih poimenovali, torej zapisali tudi z vprašanji, kaj lahko za izboljšanje ugleda učiteljskega poklica naredi družba, kaj lahko za izboljšanje ugleda učiteljskega poklica naredita pristojni ministrstvi, kaj lahko za to naredijo tudi posamezna učiteljska združenja in kaj lahko za to naredimo učitelji sami. Morda bi v duhu tega bilo tudi zanimivo vprašanje, sicer ne vem, če so že z inšpektorata tukaj, kakšne so bile recimo v, sama sem iskala sicer poročilo, zadnje za 2022, pa ga na spletu še ni. Pritožbe, ki prihajajo na inšpektorat, katerih je več, jaz mislim, da nam je po tihem že znan odgovor, ampak vseeno, ali s strani staršev ali učiteljev in koliko tudi s strani vodstev ravnateljev, da dobimo neko sliko kakšne so pristojnosti in kaj lahko nekdo stori za to, da bi tega bilo čim manj. Glede na to, da na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje od konca lanskega leta torej deluje tudi ta delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2030, ki bi naj naslovila tudi sodobne izzive vzgoje in izobraževanja in prihodnost našega šolskega sistema, smo prepričani, da se boste temu področju tudi posvetili in da lahko torej naša današnja razprava in tudi morda kakšna širša razprava na to temo, kot je današnja, je lahko samo dobrodošla pomoč pri pripravi tega dokumenta, torej za smernice prihodnjega delovanja, zato smo kot predlagatelji pripravili tudi sklep, za katerega bi po končani razpravi tudi glasovali. In sicer Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da pripravita kratkoročne in dolgoročne ukrepe za zaščito dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica ter z njimi v roku 30 dni seznani ta pristojni odbor.

En tak sklep, ki bo morda pohitril nekatera vprašanja, nekatere postopke, se pa zavedamo, da se ugled, torej zaščita in tudi dvig ugleda učiteljskega poklica ne more zgoditi čez noč, tudi ne v 30-ih dneh, ampak vendarle bomo rekli temu, da nam morda že teče voda v grlo in se bojim, da bomo na mnogih področjih, kjer smo nazadovali, nazadovali tudi tukaj. Zato še enkrat ponavljam sklic te seje smo torej pripravili zato, da se o tem pogovorimo, da ne iščemo grešnih kozlov, da se pogovarjamo strokovno in enakovredno in enakopravno, brez vsakršnih, brez nekih besed, kaj je bilo že storjenega, pa ni bilo storjenega, zdaj smo tukaj, zdaj dajmo storiti nekaj za vse vas.

Hvala lepa.