Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani minister, predstavniki Državnega sveta, lep dober dan!

Koalicijske poslanske skupine smo pripravili novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in jo po skrajšanem postopku vložile v zakonodajni postopek dne 25. 5. 2023.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je tako imenovani sistemski zakon na področju vzgoje in izobraževanja in ureja pogoje za opravljanje in način upravljanja ter financiranja na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, glasbenega, srednješolskega in višjega strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Med drugim ureja tudi sestavo izobraževalnega programa, ki obsega splošni in posebni del, posodabljanje javno veljavnih programov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni strokovni delavci, in ustrezno pedagoško, pedagoško andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo; slednje je predmet zakonodajne spremembe, ki jo boste obravnavali danes. Menimo namreč, da je treba v delu, ki ga določa posebni del izobraževalnega programa, k obstoječim sestavinam dodati tudi druge programske dokumente, ki urejajo vsebino in obseg programskih elementov. Na ta način se vzpostavlja podlaga, da bodo ti dokumenti v posebnem delu izobraževalnega programa urejali vsebine ali oblike izvajanja izobraževalnega programa, ki predstavljajo programske elemente, vendar njihov status, umeščenost v predmetnik in organizacije izvajanja ni določen z učnimi načrti, predmetnim katalogom znanj ali izpitnim katalogom. Prav tako zakon dopolnjujemo z možnostjo, da minister s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki v poskusu izvajajo nov programski element ali novost, tega izvajajo pod enakimi pogoji kot v času poskusa, in sicer do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa, če javni zavod uvedbo novega programskega elementa ponovno predlaga. Izdajo sklepa bo mogoče premostiti med obdobjem poteka poskusa do formalno sprejete novosti.

V izobraževalnem sistemu novela ureja dokazovanje znanja slovenščine kot učnega jezika. Obvladovanje slovenščine kot učnega jezika strokovnega delavca se preverja s strokovnim izpitom. Kandidat za strokovnega delavca, ki ni pridobil izobrazbe v Republiki Sloveniji, bo moral uspešno opraviti preizkus znanja slovenskega jezika; obseg, vsebino in način preizkusa bo določil minister.

S predlagano spremembo se z namenom odprave administrativnih ovir skrajšuje tudi postopek sprejemanja podzakonskega predpisa, s katerim minister določi izobrazbo, saj strokovni svet že v postopku sprejemanja izobraževalnih programov določi posebni del programa, ki je podlaga za določitev izobrazbe. Zato menimo, da ni potrebno, da bi strokovni svet naknadno podal še mnenje glede predloga pravilnika, s katerim minister določi izobrazbo strokovnih delavcev.

S predlagano spremembo bi bila priznana tudi pridobljena pedagoška, pedagoško andragoška oziroma specialna pedagoška izobrazba v primerih, ko so v univerzitetni študijski program prve stopnje vključena pedagoška, pedagoško andragoška in specialno pedagoška znanja v obsegu šestdesetih kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov profesor. In nenazadnje novela določa dodatno ureditev zaposlovanja strokovnih delavcev, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta, ki bo širila nabor potencialnih strokovnih delavcev. Predvidena rešitev omogoča zaposlitev strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za določen čas, čas z možnostjo sklenitve zaposlitve za nedoločen čas brez javne objave, če posameznik v nekem postavljenem roku ob sklenitvi pogodbe izpolni manjkajoče pogoje za zaposlitev. Tako bo lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let. S strokovnim delavcem, ki v roku dveh let od sklenitve pogodbe opravi strokovni izpit, se ob izpolnitvi pogojev sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave. S kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pridobljene ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali specialno pedagoške izobrazbe, pa bo lahko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh let pod pogojem, da se strokovni delavec v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem odstavkom vpiše v ustrezen študijski program za pridobitev pedagoške, pedagoško andragoške ali specialno pedagoške izobrazbe, sicer mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha naslednji dan po preteku enega leta od sklenitve. S strokovnim delavcem, ki v roku treh let od sklenitve pogodbe pridobi ustrezno pedagoško, pedagoško, andragoško in specialno pedagoško izobrazbo in opravi strokovni izpit, se sklene pogodba za nedoločen čas brez javne obravnave. Predlagana sprememba po mnenju predlagatelja predstavlja majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike na področju vzgoje in izobraževanja, za katero vemo, da postaja vse večji izziv.

Dodajamo še, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun ali druga javna finančna sredstva.

Hvala lepa.