Govor

Tomaž Boh

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani poslanci spoštovane poslanke.

Zelo na hitro oziroma nekaj zadev bi dodal k temu, kar smo na ministrstvu glede akta o čipih napisali že v samem pojasnilu.

Zdaj, prva reč oziroma pomembno informacijo, da po seji odbora, ko je bil sprejet sklep, ki ga v gradivu citirate in je izjemno pomemben predvsem zaradi tega, ker je združevalen za vsaj tri resorje, je Ministrstvo za digitalno preobrazbo prevzelo pač koordinacijo oziroma se javilo za koordinacijo tega pomembnega procesa, ki je pravzaprav eden ključnih v Evropi in kjer se veliki igralci in velike, pač države, ki predstavljajo velike igralce, zelo intenzivno lotevajo teh reči. Pa vendar bi želel, da ne bom tule napravil pike, da je to pristojnost nekoga drugega in se nas ne tiče, bi vendar želel pač nekaj stvari izpostaviti v tem kontekstu. Dejstvo je, da vprašanje čipov na nek način predstavlja celotno verigo raziskovanja, od bazičnih raziskav, kjer gre predvsem za fizikalne procese in pa raziskave materialov. In na bazičnih raziskavah to poteka predvsem v kontekstu inštitutov. Ključen tule oziroma najbolj prednjači Inštitut Jožef Štefan, potem imamo v nadaljevanju, ko gremo bližje aplikaciji, na Univerzi v Ljubljani in pa še nekaj drugih akterjev, ki se ukvarjajo z dizajnom in pa potem naprej nekaj podjetij, ki se ukvarjajo potem z tudi malo serijskim oziroma tudi s podjetniškega vidika s čipi.

Zdaj, kar je pomembno z vidika našega ministrstva je, da, prvič, tiste akterje na področju bazičnih in raziskav, aplikativnih raziskav podpiramo pri njihovem temeljnem in aplikativnem raziskovanju še naprej. Glede na to, da je akt o čipih oziroma nasploh področje čipov eno od prioritetnih, je tudi seveda s stabilnim financiranjem in z možnostjo, zdaj pa zares po novi zakonodaji, strateškega usmerjevanja institucij v ta področja možno in predvsem spodbujamo, da institucije ta del razvijajo oziroma da ga krepijo tam, kjer ta potencial že obstaja.

Kjer imamo ključno vrzel in ki jo bomo morali v nadaljevanju zapolniti je, seveda, na dveh ravneh. Prva stvar je povezovanje tega raziskovalnega z industrijskim, kjer se srečamo mi z Ministrstvom za gospodarski razvoj, turizem in šport in pa seveda potem čisto v komercializacijo, kjer seveda je spet MGTŠ tisti, ki ima inštrumente in pa Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ima nekako generalen pogled oziroma generalno vse skupaj spremlja.

Kar mi na ministrstvu počnemo je tudi to, da smo aktivno vključeni na EU ravni v tiste zadeve oziroma v tista delovna telesa oziroma odbore, kjer se to odvija in poskušamo pač naš del prispevati k temu, da je kondicija takšna, kot mora biti naše raziskovalne sfere in pa njenega povezovanja z gospodarstvom.

In morda še ena reč, ki je pomembna, precej intenzivno se dogajajo stvari tudi s v sodelovanju s kolegi čez mejo. Namreč, v Beljaku je pomemben center za področje čipov in dejstvo je, da je bil podpisan sporazum med deželno vlado in pa med Slovenijo. In eno od sodelovalnih področij je tudi področje čipov. Skratka, mi se jasno zavedamo, da so čipi mnogo predraga zgodba, da bi bazično infrastrukturo postavljali pri nas. Je pa ključnega pomena to, da našim raziskovalcem, pa moram reči, da v tem kontekstu jih ni prav veliko, ima prav malo pa tudi ne, skratka, govorimo o nekaj raziskovalnih skupinah, ki so sposobne in ki so na ravni, da lahko konkurenčno sodelujejo v mednarodnem kontekstu. Skratka, tem je treba zagotoviti dostop do tistih centrov in do tistega, do infrastrukture, ki je za to delo potrebujejo.

Kot rečeno kar se tiče pa samega akcijskega načrta pa bomo mi absolutno se vključevali v vse kar bo pripravljeno oziroma na kar nas bo MDP pozval, tako kot se odzivamo na področju umetne inteligence in še katerih izmed področij, ki jih pokrivajo, ampak vendar tu, oni so se javili za koordinacijo procesa in s tega vidika o sami pripravi oziroma točki, v kateri se nahaja akcijski načrt ne morem zdaj reči z našega zornega kota. To je kar se čipov tiče. Bi pa morda, če lahko kolega, pa drugi del.