Hvala, gospa predsednica.

Če sem že ravno bil pri besedi, ja mogoče samo ta opazka, da mogoče drugič pa zaradi korektnosti do kolegov prestavite na začetku pač zasedbo vladajoče strani.

Ja, gospod Pintar, hvala lepa za ta vaša uvodna pojasnila. Zdaj, vi ste izpostavili dve zadevi, upravljanje zbirk podatkov in pa financiranje Digi zdravja. To ste se fokusirali čez poletje, kot ste dejali, ampak po tem obsežnim, obsežnim kritikam s strani ZPS kot tudi s strani informacijske pooblaščenke ste se pač odločili, da boste verjetno potem že z novo ekipo, z novo ekipo naredili variacijo na temo istega Zakona o digitalizaciji zdravstva. Zdaj pa vendarle za voljo naših državljanov mi dovolite eno kratko uverturo. Bodo verjetno potem tudi koalicijski poslanci povedali, kako oni to vidijo iz svojega zornega kota. Pač mi iz opozicije smo videli ta Zakon o digitalizaciji zdravstva, tudi vi ste o tem govorili, kot tisti prvi korak k reformi zdravstva. Zdaj, če ta temelj zdaj upada tako rekoč skoraj na polovici vašega mandata, to bo sicer drugo leto na pomlad, pa vendarle, meseci hitro tečejo, ta zakon ste tudi ves čas promovirali, to so bili visoko leteči izrazi, temelj digitalne transparentnosti, digitalna sled, digitalno to in ono, tudi javna firma se bo imenovala Digi zdravje, tako da smo res mislili, da ste tukaj res zelo resni pri teh vaših namerah.

Res je, da se je vmes oglasila tudi predsednica države, gospa Nataša Pirc Musar, ki je nekako dejala, da v tem mandatu tej Vladi ne bo uspelo narediti reforme zdravstva. Verjamem, da vam je bilo to težko poslušati, ampak zdaj verjetno tam na Ministrstvu za zdravje tudi vlada nek mehurček, ki ste ga ustvarili pač s kadri, ki so takšni kot so, ampak od zunaj verjetno se stvari vidijo bolj jasne. Gospa predsednica očitno ima tudi kakšne druge informacije.

Zdaj, zakon bi moral stopiti v veljavo 1. januarja 2024, a bivši minister Loredan Bešič, ki je bil predlagatelj tega zakona, se zdaj verjetno počuti, zdaj že z bivših vladnih struktur obravnavan mačehovsko, ampak vseeno pa si ne smemo privoščiti mačehovskega odnosa do naših lastnih državljanov in državljank ravno zaradi tega, ker ste, ne govorim zdaj vam ad persona, ampak na splošno o Vladi kot taki, ker ste tudi za izboljšanje zdravstvenega sistema na področju čakalnih dob injicirali v sistem več kot tam 111 milijonov evrov, potem smo vsi videli, da je to bila zgodba o neuspehu. Čakalne dobe so se še žal povečale. Zdaj sicer to ni neposredne veze, ampak zaradi širše slike kaj se je do zdaj dogajalo na področju zdravstva. In zdaj v začetku maja je v Sloveniji še vedno nedopustno dolgo čakalo 141 tisoč 111 pacientov. To je uradni podatek NIJZ, ki spremlja čakalne dobe. To je seveda več kot polovica vseh čakajočih.

Zdaj bodoča ministrica, ki ste jo tudi že nekako javno predstavili, Valentina Prevolnik Rupel je, je takrat dejala, da to neomejeno plačevanje storitev spodbuja izvajalce, da opravijo čim več tistih storitev pri katerih je razmerje med plačilom in stroški čim boljše, se pravi, ona je »de facto« kritizirala ta vaš podjem tratenja davkoplačevalskega denarja. Zdaj je to bila njena, jaz ocenjujem, dobra observacija, ta eksperiment s helikopterskim denarjem se žal ni izšel, se ni izšel. To smo seveda tudi mi v opoziciji zelo glasno opozarjali na to, ampak vi ste tisti, ki imate škarje, platno in pa seveda denar v svoji malhi.

Zdaj obravnavo na tem odboru ki ga vodi koalicijska poslanka gospa Kozlovič, smo dvakrat zamaknili. To se je zgodilo pred poletjem, potem takoj po parlamentarnih počitnicah, v začetku septembra. Res je, kot je gospod Pintar rekel, pomisleki Zakonodajno-pravne službe so bili obsežni. Ne vem, mislim, da ne vem, na koliko, deset straneh so bili takrat izkazani. Informacijska pooblaščenka je tudi zelo glasno opozarjala, da so določbe oziroma da je prva verzija bolj ali manj v neskladju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ampak vendarle, od prvega branja smo poslanci opozicije ugotavljali, da je minilo štiri mesece. Državni sekretar je povedal, da ste se čez poletje trudili, očitno ne dovolj. Zdaj se sprašujem ali je posledica tega, ker je kadrovski manko tako velik na Ministrstvu za zdravje, ki bi bil sposoben spisati te amandmaje. To boste potem v novi garnituri verjetno ugotavljali zdaj pri novem zakonu. Že to je samo po sebi zaskrbljujoče. Po drugi strani pa, če ti amandmaji, ki bi zdaj na hitro nekako, če se izrazim v žargonu, spesnili, če ne bi ustrezno naslovili pomislekov ZPS pa informacijske pooblaščenke, bi bila zakonska materija še vedno neustavna, pa spet ne bi nič naredili, bi bili spet vi v nekem zatečenem stanju, v sistemu bi se pa delala, po naši oceni, dodatna škoda.

Ko je državni sekretar govoril o digi zdravju, ja, tukaj je bilo predvidenih največ amandmajev, to je tudi javno govorila gospa Alenka Gotar. Zdaj mimogrede, zgolj medklic, smo zasledili, da je tudi gospa očitno sposobna, ker je tudi prevzela vodenje sveta šempetrske bolnišnice, tako da tukaj vsaj ona izgleda, da je vsaj navzven proaktivna. Ko smo se pa srečevali podjetje s stotimi zaposlenimi, pa potem sama delovna implementacija tega osebja, pa so govorili, da bi se do 3 do 5 let bi šele bilo dovolj kadra in kompetenc, da bi prišlo potem, ne da bi se potem firma lahko prešla na te centralne sisteme. Tako da glejte, po petih letih verjetno niti mi, ki smo danes tukaj ne bomo v isti sestavi tukaj, kaj šele vladajoče strukture. Tako da tukaj s to firmo, pa tudi s samim njenim financiranjem je bilo že v štartu veliko težav.

Mi v prvem branju resda nismo eksplicitno nasprotovali temu zakonu, pa je res, materije, bi rekel, se lahko tehtajo v kilogramih. Vsi vemo, da se deležniki v zdravstvenem miljeju lovijo med tremi velikimi bazami podatkov, se pravi NIJZ na eni strani, zavarovalnice in pa izvajalci. V osnovi pa, da bo novo javno podjetje, ki bi se ukvarjalo s poenotenjem podatkovnih baz v zdravstvu je na nekem izhodišču dobra ideja, ampak ker gre za eno najbolj obsežnih občutljivih, gre za naše podatke, pacientove, kumulativno bi bilo vključeno v zakon 19 temeljnih zbir podatkov, pa je seveda veljala dodatna pozornost s strani predlagatelja. Se pravi, šlo je dejansko za veliko tveganje s strani na rovaš pravic posameznikov. In to smo že govorili takrat v prvem branju, umanjkalo je dejansko sama zakonska opredelitev, omejitve povezovanja glede na namen posamezne zbirke. Se pravi teh varoval ni bilo in vseh teh garancij prva verzija zakona ni imela, zato smo seveda bili tukaj zelo čuječi.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo ves ta proces, ki se je sicer prolongiral iz meseca v mesec, pričakovali tudi čez amandmirano vsebino tesnitev teh vprašanj, ki so izpostavljali pri ZPS in pri informacijski pooblaščenki, ampak tako kot ste rekli, spoštovani državni sekretar, teh amandmajev nismo videli in jih tudi ne bomo.

Vsa ta odprta vprašanja, se pravi dosledno varstvo osebnih podatkov, transparentno financiranje javnega podjetja, kako bo dejansko CEZIS v praksi dosegel svoj namen, se pravi, to je učinkovito zdravstveno varstvo pacientov, torej puščate v variacijo na temo tega zakona. Mi bomo pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke definitivno te garancije zahtevali zavoljo občutljivih podatkov tudi pri novem zakonu, ki pravite, da boste ga v življenje probali spraviti do konca tega leta z novo ekipo. Če boste spoštovani gospod državni sekretar v njej ostali vam tudi vam izrekam še naprej dobro pa konstruktivno delo. Hvala.