Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Že uvodoma bi izpostavila, da amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, zato vsi v mnenju izpostavljeni pomisleki še vedno ostajajo. Ker pa ste mnenje prejeli že 7. julija, bom v nadaljevanju le na kratko predstavila zgolj njegove bistvene poudarke.

Predlog zakona v večjem delu ureja obdelavo podatkov in zbirke podatkov s področja zdravstva, njihove upravljavce in obdelovalce, upravičence do podatkov ter dostop do podatkov za javno zdravstvene razvojne, raziskovalne in statistične namene, zato smo v zvezi s temi vsebinami opozorili na upoštevanje ustavnopravnih zahtev, ki izhajajo iz pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Ker se predlagana ureditev nanaša na podatke o zdravljenju oziroma podatke o zdravstvenem stanju, ki kot posebne vrste osebnih podatkov zahtevajo posebno varstvo, smo opozorili tudi na nedotakljivost človekovega osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedotakljivost človekove zasebnosti iz 35. člena Ustave.

V zvezi s posameznimi rešitvami smo izpostavili potrebo po večji jasnosti in določnosti kot elementov načela pravne države iz 2. člena Ustave, saj mora biti že iz zakonskega besedila jasen njegov namen ter pravni položaj subjekta na katerega se določba nanaša. Poleg tega je predlagana ureditev mestoma nepregledna zaradi neustrezne sistematike zakona, v besedilu pa so tudi notranja neskladja.

Predlog zakona vsebuje novele drugih zakonov, ki niso omejene le na spremembe določb nujno potrebnih za izvajanje tega predloga zakona, pri tem pa ne vzpostavlja jasnega razmerja predlagane ureditve do materije drugih zakonov, oziroma ustvarja neskladja med ureditvami. Z vidika izvedljivosti, ki je prav tako element načela pravne države iz 2. člena Ustave, je treba izpostaviti zlasti prehodno ureditev, ki se navezuje na uveljavitev zakona, čeprav se hkrati predvideva zamik uporabe zakona. Prehodna ureditev je pomanjkljiva, ker ne ureja vseh potrebnih vprašanj, ki so pomembna za prehod na novo ureditev. Predlog zakona predvideva tudi, da bo Republika Slovenija za izvajanje nalog izvajalca centralne digitalizacije ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo pravna oseba javnega prava. Tako se s predlogom zakona vzpostavlja nova pravna oseba javnega prava »sui generis« v statusni obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Z javnopravnim aktom bo tako ustanovljena pravna oseba iz nabora oseb zasebnega prava. Za razliko od sistemsko urejenih pravnih oseb javnega prava, kot so recimo javni zavodi in javne agencije, na tako pravno osebo ni mogoče aplicirati celotnega javnopravnega režima, temveč zgolj toliko kot to določa zakon. Pravna organizacijska oblika, v kateri bo izvajalec centralne digitalizacije opravljal svoje naloge, se tako s pravno sistemskega vidika kaže kot vprašljiva in nedomišljena, določeni vidiki, ki se nanašajo na družbo, pa so urejeni nejasno in pomanjkljivo, tako na primer namen in dejavnost družbe, vprašanje nadzora in razmerje do ministrstva.

V zvezi s financiranjem družbe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja smo izpostavili, da bi ga bilo treba utemeljiti tudi z vidika morebitnega posega v 50. in 51. člen Ustave, ki zagotavljata pravico do socialnega in zdravstvenega varstva, saj se bo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja redno in sistematično namenjalo za financiranje družbe, kar bi lahko ogrozilo ustavno varovano jedro pravice iz 51. člena v zvezi s 50. členom Ustave, torej materialno dostopnost zdravstvenih storitev, ekonomsko varnost in dostojanstvo posameznikov.

V pripombah k posameznim členom smo opozorili, da bi lahko bile posamezne rešitve iz predloga zakona sporne tudi z vidika nekaterih drugih določb Ustave, na primer 3., 14., 28., 121. in 153. člena Ustave. Prav tako smo opozorili na potrebo po pravnosistemski skladnosti predlaganih rešitev, na primer z Zakonom o pacientovih pravicah, z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in Zakonom o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta. Prav tako smo opozorili tudi na nekatere nomotehnične pomanjkljivosti predloga zakona. Hvala.