Lep pozdrav vsem! Najprej moram reči, da sem malo zmeden glede izvajanja vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov predvsem zaradi tega, ker pravi, da se strinja s sklepi, ki smo jih v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali. Istočasno pa je tukaj podpis treh poslanskih skupin koalicije in tudi Socialnih demokratov, da se pač ti sklepi izničijo in, da boste očitno sprejeli dva druga sklepa med katerimi pa ni ustanovitve avtocestne policije. Tako da zdaj ne vem, ali bo poslanec, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov glasoval proti sklepom, ki jih je sam domnevam sopodpisal. Toliko glede tega.

Potem druga zadeva, z njegove strani je bilo rečeno, da nimamo prometne strategije v tej državi. Seveda jo imamo. Problem je, da imamo ogromno teh strategij in strateških dokumentov. Pa potrebno je pošteno povedati, da ta strategija razvoja prometa do leta 2030, ki je bila sprejeta v času ene od prejšnjih vlad leta 2015 niti ni tako slaba in da imate v njej konkretne aktivnosti, konkretne ukrepe na 256 straneh za popolnoma vsa področja prometa. Za spodbujanje javnega potniškega prometa in tako naprej. Imate v tej strategiji 29 ukrepov za železniški promet, 37 ukrepov za cestni promet, 22 ukrepov za javni potniški promet oziroma trajnostno mobilnost, 14 ukrepov za vodni promet in 6 ukrepov za letalstvo in tako naprej. In poslanec Prednik je bil tudi v Državnem zboru, ko se je sprejemala resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa, ki je tudi neke vrste strateški dokument in ki naj bi se izvajala na podlagi vsakoletnih akcijskih programov. Tako, da kar se teh strateških dokumentov tiče in analiz stanja tega, mislim, da je dovolj in ogromno. Problem pa je ta, na katerega je opozoril predsednik uprave Darsa, da uradništvo temu, kar je bilo sprejeto, ni sledilo na številnih segmentih. Na kakšni točki smo danes veliko pove to, da imamo danes tukaj predstavnike treh ministrstev za področje prometa, tri ministrstva so odgovorna za področje prometa in prometne politike. Ne vem, če je še kakšna država v Evropski uniji, da se tri ministrstva ukvarjajo s prometno problematiko. Tudi to je verjetno neka težava, ampak to težavo ste povzročili sami, ker ste pač te pristojnosti umetno razdelili med različne resorje. Vemo zakaj. Zaradi tega, ker je bilo pač potrebno utopitev dveh političnih strank, ki jim volivci niso lansko leto dali dovolj glasov, Stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca, tema dvema liderjema, ki sta se utopila njuni stranki v svobodi pač zagotoviti dve ministrski mesti. In eno od teh mest, je to infrastrukturno, ki se pa ukvarja samo z enim delom te prometne politike. En bistven del, to je javni potniški promet in vse, kar je povezano s trajnostno mobilnostjo je pa na drugem resorju, ki ga vodi njen nekdanji državni sekretar, ko je bila ona ministrica za infrastrukturo v eni od prejšnjih vlad. Tako da ta konfuznost pove veliko. In tudi to kar ste danes povedali predstavniki teh treh ministrstev moram reči, da so pač neki od prej in vnaprej napisani elaborati, niti ne celotna ocena stanja, ki niso odgovor na to, kar smo v Slovenski demokratski stranki, ko smo to sejo predlagali, pričakovali. Mislim, da je edini, ki je podal konkretne predloge in konkretne usmeritve, ki pa jih seveda brez podpore politike ne more izvesti, je bil Dars. Tukaj smo slišali konkretne usmeritve, konkretne ukrepe tudi nabor nekih rešitev, ki jih ni bilo slišati iz ust predstavnikov posameznih ministrstev. Recimo ena od teh je spremeniti zakonodajo tako, da se bo tudi na cestnem omrežju lahko delalo v javno korist nekaj več, kot se dela danes, brez dodatnih procedur, kot imamo na železniški infrastrukturi že uzakonjeno. Zakaj tega nimamo na cestni infrastrukturi uzakonjeno? Zakaj je potrebno za širitev v okviru obstoječega koridorja iz dveh pasov na tretjega pridobivati vsa silna dovoljenja, okoljevarstveno, gradbeno, ne vem kaj? Tam je že koridor, treba je samo potegniti traso še enega pasu in narediti pač razširitev brez vseh silnih dovoljenj na podlagi pač projektantskega popisa in vsega ostalega, kar je za to potrebno narediti, tega ni in zdaj ne vem, koliko časa se že čaka za to silno okolijsko presojo, za razširitev med, med Brezovico in Vrhniko in tako naprej.

Mislim, da je kar nekaj stvari, ki govorijo o tem, da v tem mandatu žal se stvari ne morejo premakniti na bolje. Zakaj se ne morejo premakniti na bolje? O tem govori tudi odgovor predsednika Vlade na ustno poslansko vprašanje pred slabega pol leta oziroma pred tremi meseci, 26. junija, poslanskega kolega Danijela Krivca, kjer je povedal približno oziroma točno takole, citiram, pravi "Predsednik Vlade, kar se tiče cestnega obroča okoli Ljubljane, bom zelo ekspliciten. Govorim o vpadnicah, o štajerski vpadnici in o primorski vpadnici. Ne govorimo o širitvi celotnega obroča, ker je to nekaj o čemer nikoli ni bilo govora." Konec citata.

Torej, če imate predsednika Vlade, ki je javno povedal, da širitve ne bo, na drugi strani pa imate vsakodnevne zastoje na tem delu, imamo tukaj predstavnike treh ministrstev, ki oprostite izrazu, »palamudijo« in leporečijo in imamo predsednika uprave Darsa, ki konkretno pove, kaj je potrebno narediti, tega ne more narediti, z vso stroko tega ne more narediti, ker mu politika tega očitno ne bo dovolila. Vaš predsednik Vlade je proti temu. Vaš predsednik Vlade, ta koalicija je tista, ki generira, da se problematika kolapsa na slovenskih cestah ne rešuje. Tako je. In naprej, predsednik Vlade, ravno tako v odgovoru na isto ustno poslansko vprašanje pravi, citiram: "Verjamem, da bomo do leta 2025…" - pazite, to je čez dobro leto dni, - "…ko bo dokončan tudi drugi tir, uspešni pri tem, da bomo za 20, mogoče celo 30 % povečali pretovor po železnici." O, rad bi videl ta scenarij. Rad bi videl ta scenarij. Kaj bo pa pripomogel drugi tir pri povečanju pretovora po slovenski železnici? 3 ure rabi kamion, da preči Slovenijo.

Torej, ta blef o tem, da s tem, ko se bo nekih 30 ali 40 km, niti ne 30 km, železniške infrastrukture zgradilo, da bo to rešitev tega problema tovornega prometa. Tu pozabimo oziroma pozabite. Te rešitve, seveda, ta investicija, več milijardna investicija ne bo prinesla, tudi drugi ukrepi, ki se trenutno izvajajo ne, tako, da je pač potrebno pogledati, kaj se da narediti v relativno kratkem času in kaj je mogoče narediti v daljšem obdobju. In drži, potrebno je stvari kombinirati, ampak nič od tega s strani pristojnih ministrstev danes nismo slišali. Vi imate v vaši koalicijski pogodbi zelo lepo napisano na strani 66: naš cilj je doseči, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje pripeljana po tirih in ne po cesti. Super, kaj pa je do danes bilo narejeno za to, da bi se to zgodilo? Koliko je več tovora v slabih dveh letih vašega vladanja na železnici, namesto na cesti? Nič, 0 %.

In naprej, poskrbeti moramo za optimizacijo kapacitet slovenskega cestnega omrežja. Zdaj, ta optimizacija se izvaja tako, da promet stoji, kajne. Prejšnji teden smo imeli, mislim, da 46 km dolgo kolono iz Primorske proti Ljubljani na avtocesti. To je optimizacija ali kaj, da promet stoji? Pa naprej, v vaši koalicijski pogodbi. Rabo javnega potniškega prometa bomo spodbujali z uskladitvijo voznih redov poenotenjem sheme in tako naprej. Državni sekretar na enem od teh treh ministrstev, ki so danes tukaj prisotni, ne znam niti naziva tega ministrstva ponoviti, se opravičujem, ki pa je pristojno za trajnostno mobilnost in za te vozne rede, vodi ga gospod Kumer, ki je pred časom podpisal nove koncesijske pogodbe s štirimi avtobusarji, ki so si pač ta prevozniški kolač na slovenskem trgu razdelili. Ampak ne na nove vozne rede, ne na poenotenje, ne na usklajenost. Še vedno imamo iz določenega kraja A v razmaku 10 minut 3 možnosti, imamo vlak, potem imamo čez 5 minut avtobus po avtocesti, potem imamo pa 10 deset minut še avtobus po državni cesti, potem pa 2 uri nič. To imamo. In na to ste podpisali nove koncesijske pogodbe. Niste vključili v ta javni potniški promet šolskih prevozov. Niste tega vključili kljub temu, da je v času prejšnje Vlade s spremembo zakonodaje bil ustanovljen nacionalni upravljavec javnega potniškega prometa in ne drži kar je povedal državni sekretar Vajgl, da ste to vi ustanovili. To je bilo uzakonjeno v času prejšnje Vlade in da ima ta neke pristojnosti glede tega, tega področja niste uredili. Se pravi, še vedno bomo imeli podvajanje linij, še vedno boste dvakrat plačevali kilometre javnim prevoznikom, boste imeli šolski avtobus, čez 5 minut pa tistega, ki bo preko koncesije, ki ste jo zdaj podelili, vozil na redni liniji, med njima pa 0 minut razmaka ali pa 5 minut razmaka, pa prepoved, da se na šolskega usedejo vaščani iz tiste vasi, ker je namenjen samo šolarjem, pa silni milijoni evrov iz občinskih proračunov za to, da se to zagotavlja. Torej, to je, oprostite, kar je govoril državni sekretar z dolžnim spoštovanjem, prazno leporečenje in prazno besedičenje. Kajti, nič od tega, kar bi bilo potrebno na področju krepitve javnega potniškega prometa narediti, ni bilo narejeno. Zdaj pa je bila priložnost idealna ob podelitvi koncesij. Zdaj bi se lahko vozni redi poenotili, spremenili, uskladili, pač vse, kar bi bilo potrebno narediti, bi moralo biti narejeno za to, da bi se začela ta hrbtenica počasi izboljševati, ker problem, da atraktivnost javnega potniškega prometa pada je, da je za uporabnika neprijazen. In je popolnoma normalno, da nekdo, ki potrebuje trikrat ali pa štirikrat več časa, pri tem pa plačuje skoraj isto ceno kot za osebni prevoz, če se trije ali štirje peljejo z avtomobilom, poglejte na posameznih vpadnicah, vstopih na avtocesto parkirana vozila, vozila zjutraj, tam se pač ljudje zberejo skupaj in trije, štirje dobijo povrnjene potne stroške in je to ceneje, kot če bi se vozili z javnim potniškim prometom, pa hitrost mobilnosti je bistveno boljša, da ne govorimo o kvaliteti tega prevoza. In to je problem. Tako da, nič od tega, kar je tukaj bilo danes govora, žal, ni bilo narejeno. In ta krepitev javnega potniškega prometa v kolikor ne bo sprememb na tem področju vsebinskih ne bo šla pač v nobeno pametno smer. Tudi če bo ta železniška infrastruktura do neke mere prenovljena, mislim da na večjo frekventnost in na hitrejšo dostopnost ne bo imela kakšnega bistvenega vpliva.

Torej, kaj nam zdaj na koncu ostane? Tisti, ki se lahko vozijo s kolesi ali pa gredo peš v službo, super, imajo problem rešen. Tisti, ki pa morajo uporabljati prevoz, tak ali drugačen, bodo imeli pa vedno večje težave, če se nič ne zgodi. In glejte, mi nimamo problemov s kolonami kolesarjev na kolesarskih stezah ali pa pešcev na ulicah, ampak mi imamo probleme s stoječimi vozili na avtocestah. In te probleme je potrebno rešiti. Te probleme je potrebno rešiti in glede rešitve teh problemov od treh ministrov treh ministrstev nismo danes, žal, slišali nič konkretnega. Nič. Tisto, kar je bilo konkretno povedano in mislim, da so razmišljanja v pravo smer, smo slišali s strani predsednika uprave Darsa.

V Slovenski demokratski stranki smo pred skoraj pol leta dali predlog, da se razmisli in uvede bistveno cenejša nočna vinjeta, predvsem za tovorna vozila nad tri tone pa pol. In deležni nekega zasmehovanja in posmeha tudi nekih, moram reči, zelo čudnih razmišljanj o tem, kako je nočna vožnja bistveno bolj stresna in bistveno bolj nevarna kot dnevna. Ko greste na morje poleti se vprašajte koliko od vas rajši ubere nočno vožnjo, in to ne za tri ure kolikor rabiš za priti čez Slovenijo, ampak za 5, 6 ali pa 10 ur, zato ker je bolj prijetna, ni take vročine in bistveno manj prometa je na cestah. Ker je verjetno rešitev za tranzitni promet, glede na to, da ga ni mogoče spraviti na vlake, edino ta, da se ga spravi preko Slovenije v nočnem času, edino ta rešitev je verjetno kratkoročno ustrezna. In če se ga želi spraviti preko Slovenije, za kar porabi nek povprečen ali če gledamo od vzhoda do zahoda ali pa od Karavank do druge strani, 3 ure več ne, mogoče 3 in pol, je to mogoče narediti samo, če bo to cenovno ugodno za te prevoznike ali pa s tem, da se zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa, kjer ima Slovenija, vemo, največjo težavo ravno v prometu in na prometnem področju, ta tranzit prepove v dnevnem času. Kar bi tudi bilo mogoče glede na to, da sledimo tem okolijskim ciljem in tako naprej za določeno obdobje za 10, 15 let dokler se ta infrastruktura ne bo uredila se zagotovi s kombinacijo teh dveh ukrepov tranzit preko Slovenije v času, ko ni konic. Tako, ko je bila prejšnja vlada recimo, ko je bila uvedena prepoved prehitevanja tovornih vozil nad 3 tone in pol v dnevnem obdobju. Zdaj si pa predstavljajte kaj bi se zgodilo, če tega ukrepa danes ne bi bilo, bi bil kolaps še večji, verjetno pa, če ne bi bilo elektronskega cestninjenja, kateremu je vaša ministrica za infrastrukturo, kot takratna poslanka, Alenka Bratušek, izjemno nasprotovala in politizirala uvedbo tega cestninjenja v parlamentu, zaradi tega, ker je bil izbran najcenejši izvajalec, ne pa nekdo, ki je imel očitno neke druge povezave in je lobiral za to, da bi posel dobil za nekaj milijonov evrov višjo cen. Smo poslušali tukaj v parlamentu na odboru nekaj ur na razglabljanja o tem kako na koruptiven način je bil ta, mislim, da je bil iz Slovaške ta izvajalec izbran. In če tega izvajalca ne bi bilo takrat izbranega in če ne bi bilo cestninjenja tovornih vozil, si predstavljate, kaj bi se danes zgodilo, tako kot si predstavljate, kaj bi se zgodilo, v kolikor ne bi vlada, ki jo je prvič vodil gospod Janša, v obdobju 2004-2008, leta 200 uvedla vinjet, bi bila kolona verjetno od avstrijske meje ali pa do madžarske, tamle pri Logu. Tisti, ki imate malo daljši spomin, se boste mogoče spomnili kakšne so bile kolone preden so se te vinjete uvedle in kako je potem ta pretočnost prometa se kar naenkrat sprostila, da seveda o finančnih učinkih za domače prebivalstvo niti ne izgubljamo besed, ker nekateri plačujemo 10, pa tudi 20-krat manj, kot smo plačevali prej za uporabo avtocest. Ampak ne glede na to moram reči, da vse leve vlade držijo te vinjete. Ob uvedbi je bila za osebna vozila vinjeta 55 evrov, danes je že 117 evrov. Torej edini ukrep, ki ste ga sprejeli v zadnjega pol leta dni, edini ukrep na tem področju je bila podražitev vinjet. Nič niste naredili za boljšo pretočnost, nič. Podražili pa ste vinjete za skoraj 7 %. Avstrijci imajo bistveno večje avtocestno omrežje, njihova letna vinjeta je manj kot 100 evrov, 93,80, naša 117,50, da ne govorimo o njihovi dvomesečni, ki je manj kot 15 evrov, naša mesečna pa več kot dvakrat toliko 32 evrov. To pa je bilo sprejeto, ob tem, da ima Dars za lansko leto 150 milijonov evrov dobička. To so ukrepi, ki jih sprejemate, ko ste iz leve politične provenience na oblasti, torej podražitve, novi davki in ukrepi, ki grenijo življenje ljudem na vseh področjih. Žal tako je.

In namen sklica te seje s strani Slovenske demokratske stranke je bil danes, da slišimo kaj konkretno boste dejansko storili v kratkoročnem obdobju za izboljšanje stanja in kaj boste storili v dolgoročnejšem obdobju. In zdaj, nekaj teh referatov smo slišali glede dolgoročnejšega obdobja. Te si lahko copypaste in jih boste vsakič, ko boste na oblasti, prebrali, ker so eni in isti. Kaj pa boste kratkoročno naredili, tega pa žal nismo slišali. In tukaj je še enkrat potrebno poudariti, da brez kratkoročnih ukrepov se bo stanje samo še poslabševalo, ne bo se izboljševalo. Če kdo meni, da se bo problem rešil sam od sebe, se ne bo. Frekvenca prometa ne glede na to da se gospodarska rast v posameznih državah članicah Evropske unije ohlaja in da bo pomenila določen upad tudi na področju prevozništva, se bodo ti tokovi ne glede na to v prihodnje iz takih in drugačnih razlogov še povečevali, zaradi tega pričakujemo, da boste ali v enem mesecu ali pa v treh, tako kot ste v vaše sklepe tu napisali, dejansko prišli s konkretnimi kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi rešitvami za izboljšanje pretočnosti slovenskih avtocest. In seveda, da bodo v teh rešitvah tudi neki roki, neka imena kdo bo za kaj zadolžen, da ne bo ponovno to en kup nekih referatov, kjer bi bil zaključek ne pod tem, nekaj je treba storiti, ampak ne vemo kaj.

Torej, gotovo bi ponovna aktivacija oziroma uvedba okrepitev policije na avtocesti, se pravi ponovna uvedba avtocestne policije, za kar slišim, da se zavzema tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik, pomagala pri izboljšanju tega stanja, ki ga imamo danes. Gotovo bi izboljšanju tega stanja bistveno, bistveno pomagala preusmeritev tranzitnega tovornega prometa nad tri tone pa pol v nočno obdobje gotovo in tukaj ni problem doseči ustreznega dogovora z Evropsko komisijo, samo nekdo mora ta predlog oblikovati in ga posredovati in se zanj zavzeti. Najprej pa mora biti volja, da se to naredi. Zdaj, kot smo videli, je bilo z vaše strani zasmehovanje pri tem predlogu. Jaz mislim, da ni samo Slovenska demokratska stranka kot politična skupina to predlagala, ampak so tu predlagali tudi nekateri strokovnjaki. Seveda je pa treba ukrep narediti tako, da se ga bo dalo učinkovito izvajati in da bodo ti v tranzitu dejansko posegali po njem. Lahko se ga tudi kombinira s prepovedjo zaradi okolijskih ciljev in še številne druge ukrepe, da jih ne ponavljam. Nekatere je omenil oziroma navedel predsednik uprave Darsa. Torej ne vem zakaj je potrebno 3 mesece, da se to naredi. Jaz mislim, da to bi moralo že biti narejeno, na oblasti ste skoraj dve leti, imate koalicijsko pogodbo, ki vas k temu zavezuje, in zdaj rabite še 3 mesece, da boste to dali na papir, imate strategijo razvoja prometa, resolucijo, vse mogoče dokumente, ki govorijo o tem kaj je potrebno narediti. Ampak dobro, če rabite do konca leta čas, prav bi bilo, da se to čim prej naredi in da se tudi pride s spremembo zakonodaje, ki bo Darsu omogočala, da bo lahko neovirano nadaljeval investicije na področju širitve obstoječega avtocestnega omrežja kot novega avtocestnega omrežja, predvsem pa širitve obstoječega na tistem delu, kjer je ugotovitev, da so, da so ti prometni kolapsi največji. To je pa gotovo obroč okrog Ljubljane in te glavne vpadnice v Ljubljano. Hvala.