Hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, drugi udeleženci.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se nam zdi pomembno spoznanje, da smo do točke, ko s stanjem na avtocestnem omrežju ne moremo biti zadovoljni, prišli predvsem z neuravnoteženim izvajanjem prometne politik, ki je bila preveč osredotočena na politiko izgradnje prometne, predvsem cestne infrastrukture in premalo na izvajanje drugih ukrepov celovite prometne politike. Z nenehno gradnjo avtocest, priključkov nanje in državnih cest ob hkratnem pešanju ponudbe javnega potniškega prometa, zapostavljanjem vlaganj v železniško omrežje, predvsem v tiste proge, ki so ključne za potniški promet, ter z grajenim okoljem, ki je prepogosto izključno namenjen oziroma prilagojen dostopu z osebnim avtomobilom, smo dajali prebivalstvu jasen signal, da je pravilna odločitev osebni avtomobil, bivanje na lokaciji, kjer so stanovanja ceneje in vsakodnevna vožnja v mesta predvsem v prestolnico, kjer so v takih pogojih koncentrirajo delovna mesta. 30 let tudi ni bilo skoraj nobenih ukrepov za spodbujanje intermodalnosti v prometu kot alternativi osebnim vozilom. Poleg tega so številne druge ureditve tudi v državi, ki bolj ali manj posredno spodbujajo uporabo osebnih avtomobilov. Parkirna mesta so v povprečju relativno poceni, parkiranje na delovnem mestu se ne šteje za boniteto in je vedno brezplačno. Podjetja celo gradijo garažne hiše za zaposlene. Na avtocestah smo uvedli vinjetni sistem, ki spodbuja uporabo osebnega avtomobila, sistem povračil stroškov za prevoz na delo pa dodatno spodbuja podaljševanje voženj in je ne glede, in je glede na druge države izjema. Posledica tega so trendi, ki so neugodni in sicer se je povprečna zasedenost avtomobilov zmanjšala, od leta 2017 do 2021 je padla iz 1,3 na 1,19 potnika na avtomobil. Povprečna razdalja za pot na delo in iz njega je v tem času narasla z 32 na več kot 35 km, število avtomobilov pa se je s 518 avtomobilov na tisoč prebivalcev v zadnjih desetih letih dvignilo na 564. Število potniških kilometrov z avtobusom je od leta 2017 do 2021 padlo za tretjino, z vlakom pa za četrtino. Del tega je sicer pripisati pandemiji, tako da prevozi z vlakom že dosegajo raven pred pandemijo, z avtobusom pa še ne. Po deležu javnega potniškega prometa smo sicer zaradi tega na repu Evropske unije. Zgolj v Litvi in na Portugalskem je delež rabe javnega potniškega prometa manjši kot pri nas in posledica teh trendov so med drugim tudi gužve na cestah, predvsem pa tudi dejstvo, da je Slovenija po deležu družinskega proračuna, namenjenega prometu, za 16,9 % na daleč najslabšem mestu med državami Evropske unije. Tam je siceršnje povprečje nekje med 10 in 13 %. Ta podatek priča o tem, da je tudi zaradi prevelike vezanosti družbe na osebna vozila, povečano tveganje prevozne revščine in dodatnega razslojevanja.

V luči takih trendov je širitev avtoceste ukrep, ki bo na kratek rok gotovo ublažil zastoje, po tem, ko jih bo sicer med samo gradnjo povečal, na dolgi rok pa bo, tako kot vsi ukrepi gradnje avtocest pred tem, skupno količino prometa še povečal. Brez spremljajočih ukrepov bo slabo vplival tudi na stanje prometa v mestih, kjer prostora za širitve ni: gre za ukrep, ki naslavlja simptome zgrešene prometne politike v preteklosti, ne rešuje pa vzrokov oziroma razlogov za njih.

Zato je treba nujno sočasno izvajati tudi druge komplementarne ukrepe, številne je naložil sklep Odbora za infrastrukturo iz leta 2019 oziroma številni so navedeni v akcijskem načrtu za Ljubljansko urbano regijo. Tako je treba pognati tako kratkoročne ukrepe kot pripravo srednjeročnih in dolgoročnih, da bodo izvedeni pravočasno. Nekateri od teh so v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energije, predvsem so to spodbujanje javnega potniškega prometa, aktivne mobilnosti in celostno prometno načrtovanje.

Z vidika spodbujanja javnega potniškega prometa bi poudaril, da smo v tem mandatu uvedli cenovno ugodne integrirane vozovnice, ki omogočajo uporabo tako avtobusa kot vlaka. Najdražja mesečna vozovnica je 70 evrov in omogoča neomejeno število potovanj po celi državi. Zdaj se dogovarjamo tudi že z mesti, da se omogoči potovanje s to vozovnico tudi v mestnem prometu. Podpisali smo nove koncesijske pogodbe z izvajalci javnega potniškega prometa, ki se bodo pričele izvajati poleti naslednje leto in bodo povečale ponudbo javnega potniškega prometa za 20 %. Ustanovili smo družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, da se ne bo ta še naprej opravljal sam. Ob tem zagotavljamo izdatna sredstva za izvajanje gospodarske javne službe. Če je bilo leta 2018 za ta namen predvidenih 70 milijonov evrov na letni ravni, bo v letošnjem letu in v prihodnjih letih temu namenjenih več kot 115 milijonov evrov na leto, še enkrat toliko pa bomo namenili za železniški javni promet.

Z vidika spodbujanja aktivne mobilnosti, predvsem kolesarstva, bi poudaril, da bomo do leta 2027 za ukrepe trajnostne mobilnosti zagotovili 230 milijonov evrov. Predvsem bi pri tem izpostavil kolesarsko infrastrukturo in infrastrukturo za pešce v urbanih okoljih ter mehke ukrepe, ki bodo poleg aktivnih oblik mobilnosti spodbujali ljudi tudi k rabi javnega potniškega prometa. Z vidika prometnega načrtovanja pa bi izpostavil lani jeseni sprejet zakon o celostnem prometnem načrtovanju. Na njegovi podlagi smo pričeli pripravo nove celostne prometne strategije skupaj z akcijskim načrtom, ki jo želimo sprejeti do konca 2025, leta 2025 in ne do leta 2028, kot nam sicer dovoljuje, oziroma nalaga zakon.

Ob vsem navedenem bi želel izpostaviti, da bo poleg skrbi za infrastrukturo in spodbujanje trajnostne mobilnosti za razbremenitev cest pomembno tudi sočasno izvajanje ukrepov upravljanja prometa, predvsem hitrosti v konicah, cenovne signale tudi za tovorni promet, ukrepe za zmanjšanje potreb po osebni mobilnosti skozi spodbujanje dela od doma oziroma dela na daljavo. Preučiti je potrebno tudi učinke sedanjega sistema povračil stroškov na delo ter uvesti bolj fleksibilni delovni čas.

Spoštovani, kot ključna ugotovitev bi poudaril, da ni enega čarobnega ukrepa, ki bi takoj rešil težave. Treba je iti postopoma in potrpežljivo in treba je izvesti vse ukrepe, ki jih imamo na voljo. Nekateri od teh so bolj priljubljeni, nekateri pa nekoliko manj. Ne moremo pa se ustavljati pri kratkoročnih ukrepih, tudi dolgoročno je potrebno začeti izvajati takoj, da odpravimo strukturne težave, ki so stanje na cestah pripeljale do stanja kot ga imamo danes. Hvala lepa.