Se opravičujem. Mateja Sattler, društvo EKO Anhovo in dolina Soče. Hvala za besedo.

Torej, prihajam iz okoljevarstvene organizacije društvo EKO Anhovo in dolina Soče, ki se že leta trudi oziroma že leta naslavlja problematiko industrijskega onesnaževanja okolja zaradi posledic delovanja cementarne v tem okolju. Mi v bistvu smo letos oziroma, ja, letos pristopili k reševanju te akutne problematike. Namreč, prihajamo iz okolja, kjer deluje v bistvu največja sosežigalnica odpadkov v državi, to je cementarna Salonit Anhovo, ki je pravzaprav sežigalnica z nižjimi okolijskimi standardi. Jaz sem prepričana, da ste s to problematiko vsaj delno že vsi tukaj v tej sobi seznanjeni. Namreč razprava, tudi javna razprava v bistvu o tej problematiki sežiganja velikih količin odpadkov v cementarni poteka pravzaprav že tri leta. Leta 2020, februarja, je bila tudi v Državnem zboru seja na to temo. Takrat se je govorilo o povečanju tega sosežiga odpadkov in takrat je bilo v bistvu izglasovanih tudi šest sklepov, eden izmed teh sklepov je bil ta, da se oblikuje skupina, ki bo preučila možnosti izenačitve sežiga s sosežigom in danes po treh letih v bistvu ta skupina še vedno ni uspela izenačiti, torej stališča obeh podskupin, ki delujejo znotraj te podskupine. V preteklosti je tudi že bilo nekaj poskusov urejanja te problematike, vendar pa žal niso bili sprejeti zaradi različnih razlogov, zato smo se kot civilna družba odločili, da k temu problemu, oziroma ja, pristopimo sami in v bistvu sami s pomočjo pravnih strokovnjakov pripravimo zakon, torej noveliran Zakon o varstvu okolja, kar smo tudi storili in ga vložili potem za, torej podporo volivk in volivcev.

Jaz moram na tem mestu, pač zakon vlagamo torej mi kot EKO društvo, Civilna iniciativa danes in Inštitut 8. marec. Mi smo, poudarjam, v torej tem 60 dnevnem roku, ki smo ga imeli na voljo, v manj kot treh tednih zbrali 6 tisoč 500 podpisov, to je v bistvu v pravzaprav rekordnem času in na terenu, ko smo ozaveščali ljudi o tej problematiki, smo naleteli na res izjemno pozitivne izkušnje in tudi zaznali, da nas ljudje podpirajo, in da so za to, podpirajo to idejo, da bi se ti dvojni standardi pri sosežigu odpadkov v bistvu torej izenačili s tistimi, ki veljajo za sosežig. Torej ključen predlog novele, torej tega noveliranega zakona je ta ključna rešitev, da zakon prinaša izenačitev standardov.