Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 14. seji 27. septembra, tako kot tudi preostala dva predloga zakonov, ki jih danes obravnavate v združeni razpravi. O vseh treh predlogih zakonov smo se seznanili s stališči Vlade Republike Slovenije in Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ter Socialne zbornice Slovenije, ki sta pa obe izrazili podporo Vladi. V mnenju, ki smo vam ga posredovali, smo povzeli tudi stališče zainteresirane komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, ki predlaganim zakonskim rešitvam izrekata podporo, saj se zavedata težav, s katerimi se soočajo v lokal skupnosti na jugovzhodnem delu Slovenije. Zainteresirana komisija in interesna skupina ocenjujeta, da trenutna ureditev socialnega varstva, kot jo poznamo v Sloveniji, ne vključuje zadostnih mehanizmov za večjo vključenost otrok iz socialno ogroženih okolij, še posebej romskih otrok, v izobraževalne procese. Pri tem kot dober zgled izpostavljata visoko stopnjo vključenih romskih otrok v osnovnošolsko, srednješolsko izobraževanje v Prekmurju, kar je želja delujočih doseči tudi v jugovzhodni Sloveniji. Zainteresirana komisija in interesna skupina predlagane ukrepe prepoznavata kot priložnost za zmanjšanje medgeneracijske revščine in izboljšanja stopnje integracije predstavnikov romske skupnosti v našo družbo.

Razpravljali smo tudi o tem, da država sploh vestno preverja upravičenost do socialnih transferjev, saj standard življenja številnih Romov navkljub njihovi dolgotrajni brezposelnosti kaže drugačno sliko. Obe komisiji menita tudi, da bi bilo nujno zagotoviti enak položaj vseh v državi z vidika obvezne obveze plačila javnih storitev. Zainteresirana komisija in interesna skupina poudarjata, da signali o njunih spremembah na področju socialnih transferjev prihajajo tudi iz vrst romske populacije, v kateri se posamezniki zavedajo pomena izobraževanja v družbi prihodnosti, katere del bodo tudi njihovi otroci.

In pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predlog zakona, kot tudi ostala dva predloga zakonov ki jih boste obravnavali danes, ocenjuje kot poskus stimulacije posameznikov in družin, ki živijo v socialno šibkejših okoljih, k bolj aktivni skrbi zase. Prepoznavamo predvsem željo po zaščiti otrok in ne kaznovanje posameznikov in družin. Pristojna komisija iz predloženih zakonskih sprememb in odzivov Vlade nanje lahko razbere bistveno odstopanje med teorijo državnih organov in prakso, ki jo živijo lokalne skupnosti. Slednje nimajo časa čakati na dolgoročne rešitve vlade, na primer krepitev strokovnega dela centrov za socialno delo, zato so skušali poiskati konkretne in takojšnje rešitve za težave, s katerimi se soočajo vsakodnevno, hkrati pa z zakonsko spremembo olajšati delo predvsem uslužbencem centrov za socialno delo. Kljub temu, da Vlada zagovarja uporabo mehkih pristopov k reševanju problematike, komisiji niso bili predstavljeni nobeni konkretni tovrstni pristopi ali načrtovana časovnica njihove uveljavitve. Komisija se sicer strinja z Vlado, da tudi t. i. mehki pristopi lahko pripomorejo k rešitvi problematike, a na to, da bodo lahko strokovni delavci na centrih za socialno delo že v kratkem bolj intenzivno delovali na terenu, je ob trenutnem pomanjkanju kadrov na centrih za socialno delo in številnih drugih nalogah tudi v zvezi z dolgotrajno oskrbo, predvsem pa zaradi njihove prevelike obremenjenosti z birokracijo po oceni komisije težko pričakovati. Obenem je znano, da je dostop do posameznikov iz družin v romskih naseljih v jugovzhodni Sloveniji za socialne delavce brez spremstva policije ali varnostne službe praktično nemogoče. V našem mnenju izpostavljamo, da niso vse družine in skupnosti, v katerih živijo otroci, enake. Prav tako niso vsi otroci izpostavljeni enakim vrednotam. Nekateri starši se pomena izobraževanja ne zavedajo v enaki meri kot ostali, zato je otrokom, ki živijo v takih družinah, treba dodatno nuditi oporo in jim ponuditi možnost, da zaživijo drugače kot njihovi starši. Opozorjeni smo bili tudi na to, da se lokalne skupnosti ne soočajo zgolj z izzivi vključevanja otrok v izobraževalni sistem s strani romske populacije, ampak tudi s strani drugih priseljenskih skupnosti. Neupoštevanje zakonskih določb glede obveze obiskovanja osnovne šole je del večje in bolj kompleksne problematike z dolgoročnimi posledicami, saj bodo otroci brez ustrezne socializacije in zavedanja obvez do družbe zelo verjetno sledili načinu življenja staršev. Z integracijskim procesom bi bilo nujno začeti čim prej, saj bodo učinki posameznih ukrepov lahko vidni šele skozi več generacij.

Ugotavljamo tudi, da se s predlaganim ukrepom drugačnega načina izplačevanja denarne socialne pomoči upravičencem te pravice ne odvzema, ampak se zgolj spreminja njena obličnost, in to z namenom, da se zaščiti pravice otrok, ki po izkušnjah iz prakse v številnih problematičnih socialnih okoljih od prejetih socialnih transferjev v okviru družine pogosto nimajo pričakovane koristi. Glede na to, da je možnost izplačila denarne socialne pomoči v naravi na zakonski ravni predvidena že sedaj, in sicer v primeru, da tako oceni center za socialno delo, bi se s predlagano rešitvijo strokovne delavce na centrih za socialno delo celo odrešilo brez..., bremena, da sami ocenjujejo ali je takšen ukrep sprejet ali ne ali bodo zaradi svoje odločitve izpostavljeni jezi dotedanjega prejemnika pomoči. Zavedamo se, da lokalne skupnosti rešitve potrebujejo nemudoma, zato vztrajanje pri dosedanjih ukrepih, s katerimi se očitno ne dosega želenih ciljev, a osredotoči zgolj na ukrepe, ki bodo imeli učinek šele na dolgi rok, po oceni komisije ni primeren.

Komisija je predlogu zakona izrekla soglasno podporo tudi z vidika upoštevanja izražene volje več kot 35 tisoč volivk in volivcev. Menimo tudi, da je danes in v nadaljevanju zakonodajnega postopka še možno, da se predlagatelj in Vlada uskladita glede sprejemljivih zakonskih rešitev za obe strani.

Hvala za vašo pozornost.