Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi skupaj!

Najprej naj povem da je bila ureditev ki je zajeta z obravnavanim predlogom zakona v zakonodajni postopek vložena že večkrat in naša služba je glede teh vsebin že podala mnenje in tudi tokrat je mnenje po vsebini enako. Torej predlagana ureditev pomeni da bi se spremenilo izplačevanje denarne socialne pomoči tako da bi se ta pomoč v posebnih primerih izplačevala v naravi tri mesece kar bi se avtomatično podaljšalo še za tri mesece, če upravičenec ne bi predložil ustreznega potrdila. Opozorili smo, da ureditev ni jasno določena, zaradi česar ob njeni uporabi lahko nastanejo različni pravni položaji, ki v predlaganem besedilu niso ustrezno rešeni, kar se nanaša predvsem na tisti del, ki pomeni avtomatizem pri odločanju o spremembi načina izplačila denarne pomoči in posebej poudarjam, da nejasna ureditev v takih primerih vodi do kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom.

Druga napaka predlagane ureditve je njena vprašljiva sorazmernost pri poseganju v položaj upravičenca do denarne pomoči. Strogo in togo določeno pravilo o trimesečnem izplačevanju denarne pomoči v naravi ni skladno z zahtevo po tehtanju intenzivnosti posega v pravice upravičenca, kar zahteva tretji odstavek 15. člena Ustave in sicer zato, ker ne upošteva dejanskih okoliščin posameznega primera in še zlasti, ker upoštevaje razloge za uporabo ukrepa, nasprotuje zakonsko določenemu namenu pravice do denarne socialne pomoči. Ta pomoč se namreč dodeli upravičencu zato, da se mu zagotovijo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb in to v višini, ki omogoča preživetje. Izplačilo v denarju je po veljavnem zakonu primarna oblika denarne pomoči, kar se kaže tudi v tem, da je za izplačilo v naravi predviden poseben postopek odločanja, kjer se ugotavlja, ali so podani utemeljeni razlogi za izplačilo v naravi. Primarna oblika izplačila v denarju je razvidna tudi iz dejstva, da veljavni zakon ne določa nadzora nad načinom porabe te pomoči, ki je bila dodeljena upravičencu. V mnenju smo posebej izpostavili tak namen pravice do denarne socialne pomoči, in da ta pravica ni namenjena temu, da se z njo zagotavlja optimalno prerazporeditev sredstev med vse upravičence, kar bi bilo mogoče sklepati na podlagi navedb predlagatelja o potrebi po bolj ekonomičnem upravljanju in razporejanju denarne socialne pomoči in njeni namenski uporabi. Ob takem namenu pravice je zato tudi posamezniku prepuščeno, da sam odloča o porabi sredstev denarne pomoči. Zaradi predvidenega avtomatizma in dejstva, da sprememba načina izplačevanja ni povezana s pogoji za dodelitev te pomoči, je predlagana rešitev po naši oceni nesorazmerna in neskladna z namenom pravice do denarne pomoči, kot to določa veljavni zakon. Problematična sta tudi oba pogoja za avtomatsko izplačilo te pomoči v naravi. Povezanost s pravnomočno odločbo o prekršku kaže na vzpostavitev pravnih posledic obsodbe za prekršek, česar sistemski Zakon o prekrških sploh ne predvideva in zato seveda tudi ne ureja. Zato je mogoče pogoj o pravnomočni odločbi o prekršku šteti za dvojno kaznovanje posameznika, ne da bi bili pravica do denarne socialne pomoči in potem pravica do osnovnega šolanja kakorkoli medsebojno povezani ali soodvisni. Tudi v tem smislu je predlagana ureditev prekomerna. Prekršek, ki je relevanten, tudi ni ustrezno opredeljen, zato se zastavlja tudi vprašanje skladnosti z načelom zakonitosti. Glede neplačanega zapadlega dolga, kot drugi pogoj, je treba dodatno opozoriti, da je v primeru dvoma o njegovem obstoju pristojnost za ugotavljanje na sodišču, bodisi v pravdnem bodisi izvršilnem postopku. Do spremembe odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči bi po predlagani ureditvi torej prišlo že zgolj na podlagi zatrjevanja izdajatelja računa na podlagi katerega nastane tak zapadel neplačan dolg, torej na podlagi zatrjevanja izvajalca gospodarske javne službe, vzgojno izobraževalnega zavoda, FURS oziroma občine, češ da ta dolg obstaja. Tu gre po naši oceni lahko za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Glede na navedeno ugotavljamo, da je predlagana ureditev strožja od veljavne, tak poseg v pravico do denarne socialne pomoči bi moral biti ustrezno obrazložen, utemeljen, izhajati bi moral iz ustreznih podatkov o dejanski potrebi po takšni spremembi in v mnenju smo izpostavili, da niso pojasnjeni razlogi, zakaj je taka strožja ureditev nujna oziroma kateri problemi se na tak način razrešujejo in kako predlagani način zagotavlja zasledovanje zakonsko določenega namena pravice, ki se s to novelo ne spreminja.

Predlagana ureditev na drugi strani posega v več določb Ustave, torej tako tistih o ustavnih načelih kot o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zato je ob obravnavi tega predloga zakona po naši oceni nujen dodaten razmislek o predlaganih rešitvah.

Drugih pripomb zaenkrat nimamo.

Hvala lepa.