Hvala lepa najprej za priložnost in seveda za razpravo.

Mogoče kratko ozadje zakaj smo na tej točki. Dejstvo je, da v jugovzhodni Sloveniji se srečujemo z velikim izzivom na področju varnosti in vključevanja integracije Romov v našo skupnost. Uvodoma naj povem, da vse to kar smo pripravili, seveda ni plod tega kar se poskuša v nekaterih točkah predstavljati, to je, da smo v naših okoljih nestrpni, ampak gre dejansko za to, da že vrsto let ugotavljamo nazadovanje sobivanja in ker smo skozi različne organe, tudi komisije, ki smo jih imeli na medvladnih in drugih organih, izčrpali vse druge vire, smo se odločili za to, da pač pripravimo enostavno sami nekatere predloge.

Naj povem, da smo imeli razpravo že v Državnem svetu. Mi se zavedamo morda nekaterih pomanjkljivosti naših predlogov, ampak pomembno se mi zdi danes povedati, da ne glede na to, da mogoče predlogi niso vsem najboljši, menimo, da je zelo pomembno, da se o njih razpravlja in da se poskušajo tudi skozi postopek, ki ga imamo na voljo, te predloge nadgrajevati, spremeniti, amandmirati, kakor želite.

Zdaj mogoče še malo ozadja. Torej, ko smo se pripravili na tole, smo ugotavljali tri stvari. In sicer, prvič, trdno verjamemo, da je naslavljanje tega izziva s katerim se srečujemo, izobraževanje in zaradi tega smo dali temu tudi poseben poudarek. Mogoče samo nekaj informacij, ki sem jih danes zjutraj pridobil od naših šol, vam lahko povem, - samo sekunda, da odprem dokument - , koliko otrok in zakaj pravzaprav ti otroci danes ne sedijo pri pouku, oziroma se vanje ne vključujejo na način in v obsegu kot seveda bi bilo potrebno in kako tudi zakon pravzaprav predvideva. Imamo pri nas tri osnovne šole in sicer, imamo Osnovno šolo Zbora odposlancev, imamo Osnovno šolo Obrežje in pa v Osnovno šolo Stara Cerkev. V prvo triado se vključi 26 otrok, do tretje pa pride pet otrok v eni šoli. Tretja triada, to so otroci, se pravi, ki sodijo v razred šest naprej, šest do devet. Riža ima dva, v prvi triadi 22 otrok, v tretji triadi 5 in pa Stara Cerkev 22 otrok ima v tretji triadi 6. S tem, da so rekli tudi ravnatelji, da to je izjemen uspeh. Mi ugotavljamo dvoje. Prvič, da imamo velik problem že z vstopanjem v izobraževalni sistem, da otroci preprosto ne sodelujejo v tem procesu, čeprav je zakonsko jasno, da morajo izobraževati se in seveda biti v šoli in v razredu. Vse šole, ki sem jih prej naštel, imajo romske pomočnike zaposlene. Vsi ti romski pomočniki hodijo do Romov na domove in jih spodbujajo k temu, da bi hodili v šolo, pa vendar še vedno tukaj ni napredka.

Druga stvar. Tudi predšolsko obdobje je tisto, kjer se ljudje pripravljajo na to, da lahko pridejo v naš prostor, šolski prostor in pri nas izvajamo 240-urni program za tiste, ki ne ali pa imajo težave, da vstopijo, zaradi znanja slovenskega jezika in nekaterih drugih veščin. Skratka, vsa orodja, ki smo jih imeli danes na razpolago za to, da bi otroke privabili v šolo, smo pravzaprav izčrpali in zaradi tega smo se potem zatekli v sistem oziroma razmišljanje, da bi bila to spodbuda, na drugi strani. Torej, temeljno vprašanje, na katerega se pravzaprav obračamo je, kaj je bolj pomembno? Jaz sem o tem govoril z Varuhom človekovih pravic tudi in sva tukaj usklajena. Torej, kaj je bolj pomembno, ali je pravica otroka, da ima otroški dodatek ali pravica otroka, da hodi v šolo? Moram vam povedati, da je bil tudi Varuh človekovih pravic popolnoma jasen. Temeljna otrokova pravica je do šolanja in ta je najpomembnejša. Če se njemu krati to pravico, potem imamo tukaj težavo. Zaradi tega smo potem mi pripravili nekaj predlogov, s katerimi bi spodbudili, da bi do tega dejansko prišlo. Seveda, bili smo deležni takšnih in drugačnih komentarjev, ampak poseg, poseg je sorazmerno majhen, jaz mislim celo zelo kontroliran. Prvi poseg je ta, da predvidevamo oziroma predlagamo, da v kolikor sistematično otrok šole ne obiskuje, da se seveda zgodijo nekatere posledice. Ena izmed posledic, ki smo jo predlagali je, da bi otroci oziroma starši dobivali potem dohodek, oziroma transfer v funkcionalni obliki. Na ta način bi preprečili tudi to, da se ta gotovina s katero se operira zmanjša in da pravzaprav tudi, ko je v gotovini, dostikrat sploh ne pride do koristnika na ta način, kot bi pravzaprav morala priti. Druga stvar, ki smo jo predlagali, je tudi na področju staršev, kjer bi se tudi v tem primeru en del funkcionale izplačal v naravi.

Samo še to misel mogoče, da ne bom predolg. Tudi, ko se pogovarjamo o tem, da bi se staršem to izplačalo, bili smo deležni tudi že popravkov in predlogov, da to seveda je dvojno kaznovanje. Jaz moram jasno povedati, da v bistvu ne gre za dvojno kaznovanje. Namreč, tudi če šolski inšpektorat pride do tega, da otrok ne hodi v šolo in izda določeno odločbo, ker ima oseba samo socialne transferje, to je neizterljivo. Torej je čisto vseeno kakšna odločba je, ker so vsi socialni transferji nedotakljivi in seveda proces se potem nadaljuje. Menimo, da če hočemo kje presekati, je ravno tukaj, da pripeljemo vse do tega, da se izobražujejo, da postanejo del naše družbe. Seveda ne gre samo za izobraževanje kot tako, gre tudi za vzgojo, ki jo je otrok deležen, ki hodi v naš izobraževalni sistem. Najpomembnejše, na to se potem navezuje tudi trg dela. Namreč če se nekdo ni izobraževal, potem seveda tudi ne more biti konkurenčen na trgu dela in se ta cikel ponavlja in ponavlja in ponavlja. Lahko vam povem še ta podatek: na Kočevskem, kjer imamo 700 Romov, jih dela 18, od 700 jih dela 18. Seveda, težko je zdaj oceniti, koliko je delovno aktivnih ta trenutek. Mi smo poskušali to našo ocenjeni, kjer je 180, ampak 18 jih je dejansko zaposlenih, nihče drug. Torej, imamo cele generacije ljudi, ki žal pridejo v neko kolesje in iz njega pravzaprav težko izstopijo. Naš namen je, da tukaj presekamo, da najdemo rešitev, da premaknemo stvari z mrtve točke. Če ne bomo tega storili, mislim, da bo stvar zelo, zelo slabo napredovala, oz. bo nazadovala in bomo imeli vsi samo še večje težave.

In samo še zadnja misel, vmes je bil tudi komentar v smislu, aha, otrok, ki konča ali pa ko dopolni 15. leto pa do 18. leta, je nek tako imenovani / nerazumljivo/, se pravi, še vedno ima pravico do otroškega dodatka in mi smo zaradi tega tudi vpeljali noter to srednješolsko izobrazbo, da bi ga spodbudili, da bi šel tudi v ta sistem. Mi še vedno vztrajamo, mi samo menimo, da bi bila to velika dodana vrednost, če bi se otroci vključevali v to, da bi končali tudi srednješolsko izobrazbo, ker bi s tem še bolj konkurenčni trgu dela.

Mogoče toliko uvodoma, če je pa še kaj drugega, pa lahko dodatno še pojasnim. Hvala lepa.