Ja, lep pozdrav vsem skupaj! Meni je zelo žal, da se ukvarjamo s tovrstnimi predlogi zakonov v Državnem zboru, pa bom pojasnila zakaj obžalujem, da obravnavamo na tak način neke vsebine.

Zdaj, predlagatelji zakona v delu z naslovom Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona pravite sledeče: "1,5 % otrok ne konča osnovne šole, glede na tri leta trajajočo epidemiološko krizo pa lahko pričakujemo, da bo ta odstotek v naslednjih letih še narasel". Potem trdite: "Težko je zanikati vzročno povezavo med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovne šole." In še trdite: "Težko je verjeti, da otrok, kasneje odrasla oseba, ki ni končala osnovnošolske izobrazbe, razume kompleksna vprašanja, ki so običajno na polah za opravljanje vozniškega izpita." Zdaj, to so res neverjetne trditve, mislim ne vem od kje ste jih dobili, kajti, vi celo menite, da bi moral ta kandidat za izpit imeti dokončan sedmi razred osnovne šole. Jaz vam moram povedati, da sem v drugem razredu osnovne šole brala Dnevnik Ane Frank, v drugem razredu osnovne šole, kar zahtevno delo, bi jaz rekla, pa drugi razred osnovne šole, tako da ne mi reči, da bi rabila za to imeti končan sedmi razred osnovne šole, da bi lahko kaj takega razumela in prebrala, na primer. Ampak preden gremo na samo zakonsko rešitev, ki jo predlagate, je treba najprej spregovoriti seveda tudi o tem, kaj pravi Zakonodajno-pravna služba. Slišali smo o direktivi, 2006-2026 o tem, da je potrebna uskladitev z Evropsko komisijo, kadar gre za takšne, bom rekla, eksotične posebnosti neke države, če bi se recimo lotili sprejema česa takega in pa, Zakonodajno-pravna služba pravi, da je vaša obrazložitev pomanjkljiva, zelo pavšalna in ne dosega standardov, ki se zahtevajo po Poslovniku Državnega zbora. To drži in zdaj bom dokazala zakaj to drži. Namreč, v sami obrazložitvi nimate navedenih ne statističnih podatkov na katere se torej vaše obrazložitve sklicujejo, niti niste dokazali vzročno posledične povezave med številom otrok, ki končajo osnovno šolo in številom prometnih nesreč, ampak to preprosto trdite, ker se vam tako pač po neki pameti ali pa po neki logiki pač zdi. Vi trdite, Težko je zanikati vzročno povezanost med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovno šolo. To gladko trdite in tega seveda ne dokažete, ne utemeljite prav z ničemer. Kot prvo, ne drži podatek o tem, da se število prometnih nesreč povečuje. Državni zbor redno obravnava poročila o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in ta poročila jasno kažejo, da število prometnih nesreč v zadnjih desetih letih ostaja približno enako z izjemo drastičnega znižanja leta 2020, kar je seveda posledica epidemioloških ukrepov, zaradi katerih se je obseg prometa v tem letu močno znižal in kar je tudi posledica tega, da je število nesreč v letu 2021 potem pač naraslo glede na leto 2020, ampak trendi zadnjih 10 let so popolnoma jasni. Od leta 2013 do 2021 se je namreč število prometnih nesreč znižalo za 10 %. Ne zvišalo, spoštovani, znižalo. Število nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo za 17 %, število nesreč s smrtjo za 9 %, število nesreč z lažjo telesno poškodbo za 30 %, število nesreč s hudo poškodbo se je v tem letu sicer zvišalo za 11 % glede na leto 2013, a v tem leto 2021, žal, negativno izstopa, tako kot imamo vsako leto pri teh statističnih podatkih odstop v eno ali drugo smer. Trendi, torej kažejo na to, da se število nesreč v resnici, spoštovani predlagatelji, zmanjšuje, še posebej, če bi šli gledati statistike za še več let nazaj, na primer tja do leta 2001. Pa če boste želeli vam bo naša strokovna služba te statistike priskrbela, ker sami si jih očitno niste. Skratka, prva ugotovitev je, da se število, da se v Sloveniji število prometnih nesreč ne povečuje.

Nadalje, pravite, povečano število otrok, ki ne dokončajo osnovno šolo. Naslednji del navedbe vas predlagateljev je, da se torej povečuje delež otrok, ki ne dokončajo osnovne šole. Sicer nimamo točnega podatka za otroke, imam pa podatke za Slovenijo o številu oseb starejših od 15 let, ki nimajo dokončane osnovne šole. In po podatkih SURS so številke sledeče: leta 2011 je bilo v Sloveniji 77 tisoč 971 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 59 tisoč 728, leta 2022 46 tisoč 804. Kakšen je torej trend? Izrazito padanje teh, ki nimajo končane šole, izrazito padanje. Lahko bi gledali še vsa ostala leta med 2011 in 2022, ampak trend je nedvoumen. Torej, vsako leto imamo v Sloveniji manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in ne več ljudi z nedokončano osnovno šolo. Ampak smo si v Levici rekli, da je mogoče je pa situacija v vaših občinah drugačna, kot drugje po Sloveniji, pa smo šli še te podatke pogledati, da se razumemo, da ne bomo govorili kar na pamet in da ne bomo tukaj zavajali javnosti imamo mi točne podatke.

V Kočevju, kjer županuje dr. Vladimir Prebilič, ki je sopodpisnik tega zakona, je bilo leta 2011 tisoč 54 ljudi z nedokončano osnovno šolo. Leta 2016 807, leta 2022 pa 597. Torej, praktično pol manj kot deset let prej. Tudi v Kočevju je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in torej, kot rečeno, skoraj za polovico manj zdaj že.

V Novem mestu, kjer županuje mag. Gregor Macedoni, ki je sopodpisnik tega zakona, je bilo leta 2011 tisoč 633 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 tisoč 293, leta 2022 pa tisoč 22. Tudi v Novem mestu je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo. V zadnjih desetih letih se je to znižalo za 40, % skoraj za polovico, skoraj tako kot v Kočevju.

V Semiču, kjer županuje Polona Kambič, ki je tudi sopodpisnica tega vašega predloga zakona, je bilo leta 2011 345 ljudi z nedokončano osnovno šolo, leta 2016 270, leta 2022 pa 194. Tudi v Semiču je torej vsako leto manj ljudi z nedokončano osnovno šolo in to kar za 45 %. Se pravi, ves čas se gibljemo, dobesedno se je razpolovilo to število, 50, 40, 45, to so uradni podatki SURS. Lahko kakorkoli zmigujete z glavo, spoštovani predlagatelj, pa vi prinesite eksaktne podatke, ki jih niste prinesli. Mi pa imamo eksaktne podatke, ki so uradni podatki v tej državi.

In če bi šli tako naprej še brskati po podatkih SURS-a, bi ugotovili, da je torej trend enak tudi po vseh ostalih občinah, za katere torej župani podpisniki trdite, da imamo vse več otrok z nedokončano osnovno šolo. Torej, nimamo vse več otrok, ampak imamo vse manj otrok, z nedokončano šolo. Torej, druga trditev, ki ste jo navedli in je neresnična, ravno obratno. Tako, kot se torej ne povečuje število prometnih nesreč, se ne povečuje niti število otrok z nedokončano osnovno šolo.

Tretja stvar, težko je zanikati vzročno povezanost. Pravite, da je težko zanikati vzročno povezanost med povečanim številom prometnih nesreč in številom otrok, ki ne dokončajo osnovne šole. Tu se pa lahko res vprašamo, na osnovi česa vi sploh take trditve proizvajate? Kje imate vi kakršnokoli osnovo, da najdete take vzročne povezave? Če bi trdili na primer, mislim, če to trdite za Slovenijo, potem pač to evidentno ni res, kajne? Ker se niti ne povezuje število prometnih nesreč, niti število ljudi, ki nimajo dokončane osnovne šole. Jaz ne vem, kje so, katere raziskave imate vi ali pa podlage za te trditve, govorite o nekih državah, ki s Slovenijo recimo nimajo neke zveze, je pa tudi razlika med tem, da je neko vzročno povezanost težko zanikati, in med tem, da jo dokažeš, kajne, mislim, dajte vi stvari dokazati, kajne, mislim, tu se pogovarjamo o resnih zadevah, kot je zakonski okvir, zakonodaja v tej državi in ne moremo si privoščiti na nekih pavšalnih trditvah, izhajajočih iz nekih predsodkov, tukaj kar neke zakone sprejemati, ki so zelo sporne narave, kajne.

Skratka, recimo mi imamo na primer grafe iz Združenih držav Amerike, ki jasno kažejo recimo število prodanih japonskih avtomobilov v Združenih državah Amerike in samomorov z motornimi vozili. Zdaj, krivulji se recimo tukaj praktično pokrivata, ampak ali to res pomeni, da obstaja povezava med obsegom prodanih japonskih avtomobilov in samomori z motornimi vozili, kajne. To seveda tega ne pomeni, spoštovani, gre pač za neko statistiko, ki se v tem primeru naključno prekriva ali pa zelo podobna statistika obstaja za število ljudi, ki se utopijo v bazenu, in med število filmov, v katerih je igral Nicolas Cage. Pa mi, zdaj mi povejte, a samo zato, ker število ljudi, ki se utopijo v bazenu, ki se giblje, je približno enako, kot se giblje število filmov, v katerih je nastopal Nicolas Cage, a to pomeni, da je nastop Nicolasa Cage-a v filmu povezan z utopitvami v bazenih. Mislim, take so vaše trditve. Žal mi je, da moram to reči, ampak kaj takega pa še ne. V Državnem zboru smo že marsikaj slišali, ampak takih osnov za to, da bi spreminjali zakonodajo, pa še nisem naletela, no.

Potem ste se lotili še t. i. kompleksnih vprašanj. Pravite, da je težko verjeti, da bi oseba, ki ni končala niti osnovnošolskega izobraževanja, razumela kompleksna vprašanja, ki so običajno na izpitnih polah. No, to sem vam že povedala, kako otrok že v drugem razredu, ko se nauči pisati, razume kar zahteven roman za odrasle, kajne, pa, kaj bo tista vprašanja na izpitnih polah pa ne bi razumel po končanem, ko je star enkrat 14, 15 let? Lepo vas prosim. V zvezi s tem je treba izpostaviti naslednje: najprej je treba vedeti, zakaj nekateri otroci ne končajo osnovne šole. Zakaj? Pa to niso samo romski otroci, ki vas najbolj peklijo v tem primeru, ampak so tudi kakšni drugi otroci? Razlogi so na žalost, družbeni, so res kompleksni, to imate prav, povezani so pa predvsem s slabo socialno sliko nekega gospodinjstva, s slabimi družinskimi razmerami in tako naprej. Ali pa recimo s tem, kako so otroci, romski otroci, šikanirani v šolah in, če bi jaz bila šikanirana dan na dan, če ne bi bila šola zame varno okolje, verjemite, tudi ne bi hotela obiskovati takega pouka.

Na tem je treba delati, spoštovani župani, da bodo šole varen prostor za vse otroke, tudi za romske, zato, da bodo lahko se romski otroci z veseljem prihajali v šolo, se učili in izobraževali, tako kot ostali. Ker, če se bodo dogajale stvari, o katerih smo že brali v časopisih, potem to pač ni dobro. In treba se je tudi vprašati, kako lahko, da v Prekmurju vendarle so malo dvignili standarde na tem področju in je zato tudi več izobraženih Romov in zakaj se na Dolenjskem to ne dogaja. Dajte vi to rajši res urediti na celi črti, da se ne omenjam Zakona o lokalni samoupravi, ki vam je podelil, dodelil dodatna sredstva tam kjer živijo Romi, zato da jih boste vlagali v urejanje infrastrukture za Rome, ne zato, da gradite razne kolesarske poti, krožišča, postavljate klopce, skratka, lahko delate s tem denarjem kar vam paše. Me zanima, kdo to kontrolira. Saj boste povedali, no, mogoče se motim, ampak recimo to je res grozljivo. Na račun Romov se dokopljete do dodatnih sredstev, Rome bi pa še kar dalje zatirali, pa še niti vozniškega izpita jim ne bi na koncu priznali.

Dalje. Samo zato, ker nekdo ne konča osnovne šole, še zdaleč ne pomeni, da je ta človek neumen, zabit, da ne razume stvari o nekih osnovnih stvareh. To pač ne pomeni to. Človek ima svojo osnovno inteligenco, ali konča osnovno šolo ali ne, je to, oprostite, pa res nepovezano. Kar, oprostite no, človek ima svojo inteligenco ali pa nima in danes v svetu informacij, kjer se izobražuje, nehote, tako ali drugače, tako da ne mi razlagati takih stvari, da ta človek pač ni sposoben voziti avtomobila.

Če torej nekdo dejansko ne razume kompleksnih vprašanj na izpitni pol, potem pač ne bo opravil izpita, ampak, a veste kaj, če ga ne bo opravil, če ne bo razumel teh vprašanj, saj niti ne bo dobil izpita, tako da ne vem, o čem vi govorite. Človek pač gre delat izpit, če ne bo razumel vprašanj na tisti kompleksni poli, pač ne bo naredil izpita in pač ne bo dobil vozniškega dovoljenja. V čem je vaš problem? Ja, no. Torej v čem je vaš problem? A to, da ta človek sploh ne bi smel iti, poskuša delati izpita ali kako? In to je res. Na primer, vi bi zdaj to, vi predlagate, da mi, torej, da je za opravljanje izpita za avto, da potrebuješ dokončano osnovno šolo. A res, a za pridobitev licence za ultra lahko letalo ali pa za voznika čolna do 24 m pa recimo ne rabimo tega pogoja izpolnjevati ali kako? Seveda ne, ker Romi po navadi ne vozijo ultra lahkih letal, pa teh čolnov tudi verjetno ne, a ne. Tako da, jasna je intenca tega zakona je uperjeno točno proti določeni skupini ljudi in to so Romi in s tem imate vi, spoštovani župani, na žalost problem in vprašajte se kako je mogoče, da imate kot župani na ta način problem, namesto, da bi reševali problem v svoji občini na način, da bi bili Romi socialno vključeni, da bi se integrirali, in da bi otroci z veseljem hodili v šolo, kjer nimajo varnega okolja. Ja, vidim, da en predlagatelj veselo prikimava in se norčuje iz moje razprave. Seveda, ker ste prišli sem prepričani v svoj prav na podlagi neobstoječih študij, ki jih nismo videli, ampak na podlagi vaših, oprostite, predsodkov. Skratka, bom zelo jasno in nedvoumno povedala, to kar predlagate je rasističen predlog, temu se reče rasizem, in v tem Državnem zboru jaz gotovo ne bom podpisana pod uzakonjanje rasističnih rešitev, gotovo ne. Namreč, če se torej ne povečuje število prometnih nesreč in če se ne povečuje števil… Veste kaj, imenujemo ljudi, stvari s pravim imenom. Če se torej, a ja, vaš zakon pa ni sovražen ali kako…