Hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, drugi prisotni!

Torej, danes je tukaj pred nami novela Zakona o voznikih, ki je del zakonodajne pobude, ki smo jo skupaj poimenovali, gre pa za štiri zakonske novele za zaščito otrok v problematičnih socialnih okoljih.

Torej, dejstvo je, da imamo v naši državi po Ustavi obvezno osnovno šolo in da je nekako splošna vrednota te družbe izobrazba, obiskovanje, zaključevanje osnovne šole in seveda tudi še naprej, da pa seveda v tej državi obstajajo tudi okolja, rečemo jim lahko posebna problematična socialna okolja, v katerih se spirala neizobraženosti, brezposelnosti in socialne izključenosti nadaljuje.

Torej, govorimo o tem, da če se vi rodite staršu, ki nima končane osnovne šole, ki je dolgotrajno brezposeln in seveda odvisen od socialnih transferov, da boste najverjetneje tudi vi končali na isti poti. To širšo sliko seveda vam govorim zato, ker je tako treba razumeti tudi ta predlog, ki ga lahko zelo ozkogledno gledamo. To smo videli tudi pri določenih obravnavah tudi v Državnem svetu, ko so določene organizacije, ki seveda se samo delno dotikajo te problematike, prišle in nekako videle to zgolj kot birokratsko oviro, ne pa kot neko širšo družbeno tematiko.

Namreč dejstvo je, da je, da imamo določene pravice v vsaki družbi. Splošne človekove pravice in potem seveda tudi pravica otrok, kjer, ko tehtamo pravico otroka proti splošnim človekovim pravicam, kot bi rekel tudi aktualni varuh človekovih pravic, tukaj ne moremo odločiti drugače kot v korist otroka. Torej, otrokova izobrazba, pravica do tega, da je v osnovni šoli in da ga na vse načine ta družba mu pomaga, da bo zaključil osnovno šolo je bistvena in seveda, zato smo poleg tega, da smo predlagali kar nekaj sprememb v zakonih o socialni politiki, o družinski politiki in trgu dela, smo predlagali tudi na tem zakonu, ki se seveda dotika, dotika infrastrukture oziroma vozniških dovoljenj oziroma naše udeležbe v prometni…, prometnem sistemu, da seveda tudi tukaj vidimo, da v teh problematičnih okoljih je pravica do ali pa vozniško dovoljenje in udeležba v prometu zelo visoka vrednota.

Torej, če mi kot družba rečemo, da ni primarna pravica, ki bi bila nad drugimi pravicami, pravica do vozniškega izpita, ampak to pravico tudi pogojujemo za tisto, ki je pa brezpogojna in najvišja, torej, da ima otrok pravico, da ga že v osnovnem, njegovem okolju, družinskem okolju, spodbujamo in ga tudi država spodbuja in mu pomaga, da pride do osnovnošolske izobrazbe, torej, da povežemo ti dve zgodbi.

Seveda, nismo napisali, da je končana osnovna šola. Zakaj? Zato ker, mogoče bom še par stvari pojasnil v tem širšem smislu. Torej, kar nekaj je bilo očitkov, da to delamo, zaradi romske skupnosti. Ti predlogi, če kdo govori o romski skupnosti, jim dela krivico, ne samo predlogom, ampak predvsem Romom, ker Romi v jugovzhodni Sloveniji niso isto kot Romi v severovzhodni Sloveniji. Če boste vprašali gospoda Muca, vam bo povedal, da dve tretjini romskih otrok v severovzhodni Sloveniji konča osnovno šolo, ne samo osnovno šolo, ampak srednjo šolo, pardon, torej ne govorimo o tem. Govorimo o tem, da so seveda določena okolja, ki so pretežno v jugovzhodni Sloveniji in Posavju in tudi v drugih delih države družine, kjer otroci ne obiskujejo osnovne šole. Torej, in ker imamo danes kar nekaj takih okolij, kjer ugotavljam, da je povprečje, da otroci končajo v drugi triadi osnovno šolo, hkrati pa ti isti otroci in te iste družine imajo vozniški izpit kot visoko veliko vrednoto lahko država z jasnim okvirjem, z jasno politiko tudi pomaga. Hkrati se seveda lahko vprašamo s stališča prometne varnosti, ali lahko nekdo, ki ne zaključi sedmega razreda osnovne šole je varno in enakopravno v prometu udeležen? Ali je to tudi stvar prometne varnosti? Ali je stvar države, da nekomu, ki bi želel recimo opravljati poklic voznika, pa nima zaključenega sedmega razreda, da mu najprej pomaga zaključiti ta sedmi razred in je potem šele druga pravica, da bo opravljal poklic in pa bil tudi voznik na naših cestah? Torej mi verjamemo, da s tem lahko pridonesemo nek kamenček v preprečitvi, to kar danes država sistematično izvaja, bom rekel, zelo hudo, besedo sistematično zanemarja otroke v problematičnih socialnih okoljih in pomaga k temu. Torej, to je eden od ukrepov, ni edini, ni samostojen, ne moremo ga izvzeti iz vseh drugih, ampak je pomemben in tudi vi lahko s spremembo tega zakona nekaj pripomorete ali pa spet zavrnete in odmahnete z roko, češ, bo že nekdo drug to naredil, samo tega drugega ni in teh rešitev drugih ni.

Še par očitkov, ki smo jih slišali. Torej, mi smo ugotovili, in to je bilo treba seveda zelo jasno povedati, da evropska zakonodaja to dopušča, posebne pogoje, ugotovili smo, da v drugih državah je to, slišali smo nek očitek, da je bilo pri dodatnem preverjanju nekaj držav drugače. Mi smo te podatke črpali iz gradiva ministrstva, ki je dve leti staro. Torej to, da je možno v Evropski uniji to narediti in da imajo določene države, drži. Očitek je dodatno preverjanje, dodatna birokratizacija. Jaz sem zelo lepo v Državnem svetu povedal, se pravi, mi imamo približno milijon in pol in še nekaj več vozil v tej državi. Že pred dvema letoma je bil pripravljen ukrep, ki je bil potrjen na Vladi, da se digitalizira postopke podaljševanja prometnih dovoljenj in pa da se tudi informatizira vse prijavo in vse postopke opravljanja vozniškega izpita. Torej vsako leto milijon in pol vozil in vsako leto več kot 20 tisoč kandidatov za vozniški izpit. Če mi govorimo o tem, da bomo mi s tem zbirokratizirali, če samo to dvoje digitalizirali, bomo toliko debirokratizirali v tej državi, da je to le kamenček proti temu, kar se da vse tam noter hkrati narediti.

In potem je bilo seveda tudi rečeno, koliko ljudem bomo škodovali, ki si danes služijo kruh. Mislim, da v tem Državnem zboru ne rabimo o tem govoriti, da zakoni ne delujejo retroaktivno, torej nikomur ne bomo škodili. Če pa nekoga danes, ki si želi biti voznik, s tem spodbudimo, da bo naredil nekaj več osnovne šole, pa mislim, da ste eno veliko stvar naredili za tudi tega posameznika ali pa to skupino posameznikov v tej državi. Hvala.