Jaz sicer nisem nihče od teh treh gospodov, ki so tu navedeni, ampak bom vseeno poskušal na podlagi zakonskega pooblastila podati to skupno ali pa zbirno odzivno poročilo.

Torej, definitivno varuhova letna poročila predstavljajo pomemben prispevek k varstvu temeljnih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji in izpostavljajo področja, na katerih se srečujemo s težavami in ponujajo priporočila, tudi zelo konkretna za njihovo odpravo. Po drugi strani povedo tudi, kje Vlada dela dobro, kar je za nas znak, naj s svojimi prizadevanji nadaljujemo in seveda tudi opozarja na tista področja, kjer so možne še izboljšave, kjer mogoče ne gre vse tako, kot bi želeli. Je pa tudi res, da pač ne živimo v idealnem svetu, da določene stvari so pogojene tudi, bom rekel, s finančnimi ali pa kadrovskimi resursi, tako da je tudi to seveda treba upoštevati pri oceni realizacije posameznih ukrepov. Se pa vsekakor varuhu in njegovim sodelavcem zahvaljujemo za trud, ki ga vsako leto vlaga v pripravi poročil in tudi za zelo plodno in tvorno sodelovanje. In to, kar je varuh že v svojem poročilu posebej izpostavil, res skupaj tudi pripravljamo novelo Zakona o varuhu človekovih pravic, ki mislim, da bo varuhu omogočila še bom rekel bolj poglobljeno in intenzivno delo na področju varovanja človekovih pravic.

Vlada seveda razume varuhova priporočila tudi kot poziv k medinstitucionalnemu dialogu in zato se vsako leto pripravi odziv in hkrati pojasni tudi napredek pri uresničevanju priporočil iz starih poročil. Tudi letos je pripravo tega skupnega poročila koordiniralo Ministrstvo za pravosodje. K oddaji prispevkov pa so bili pozvani vsi resorji torej vsa ministrstva in vladne službe. To kar je predstavnik Državnega sveta posebej izpostavil, seveda mi ne moremo koordinirati oziroma ne moremo usklajevati različnih stališč, če pride do tega. In treba je tudi dodati, da lansko leto je specifično tudi zaradi rekonstrukcije vlade in posameznih prenosov pristojnosti, kar bo zelo pomembno tudi pri naslednjem poročilu, pri naslavljanju pristojnih organov za realizacijo ukrepov, ki jih ocenjuje oziroma ki jih ocenjuje kot neustrezne sam varuh.

Seveda v okviru te naše vloge, ki jo imamo kot ministrstvo, si nekaj let že prizadevamo krepiti zavedanje o pomenu medsebojnega sodelovanja. In moram reči, da naša ocena je, da eden največjih izzivov ostaja ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resursov. To po navadi pač terja tudi širši, bom rekel, časovni okvir.

Skupno poročilo, ki poleg odziva na letno poročilo varuha vključuje še odziv na varuhovo poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma je Vlada potrdila že septembra letos. Pri pripravi skupnega odzivnega poročila pa smo upoštevali zadnjo reorganizacijo Vlade in temu je prilagojena tudi navedba novih oziroma preoblikovanih resorjev zadolženih za posamezno poročilo.

Mogoče čisto na kratko nekaj statistike glede uresničevanja priporočil glede na odzive, ki so jih podali resorji. Odzivno poročilo Vlade namreč temelji na, če rečemo samooceni ministrstev in vladnih služb, je najprej mogoče opaziti napredek pri uresničevanju nekaterih priporočil iz prejšnjih varuhovih letnih priporočil.

Malo statistike. Od 119 ponovljenih priporočil, ki so se nanašala na Vlado, je bilo v obdobju do zadnjega poročanja dodatno v celoti realiziranih 7 priporočil, dodatna 4 priporočila so bila delno realizirana, število nerealiziranih priporočil pa se je znižalo za 6. Za leto 2022 je varuh podal 75 priporočil, ki se nanašajo na vlado. Glede same vsebine je že varuh bolj podrobno naštel, tako da tega ne bi ponavljal. Verjamem pa, da bomo in da bodo imeli posamezni resorji v današnji razpravi možnost bolj podrobno predstaviti svoja prizadevanja za uresničitev posameznih priporočil in tudi z rezultati in se seveda odzvati tudi na varuhove navedbe v samem uvodnem poročilu.

Kot smo lahko slišali iz uvodnega poročila in predstavitve varuh navaja kar nekaj izzivov, s katerimi se bo Vlada morala spopasti tudi v prihodnje. Ne glede, da mogoče na bolj kritičen ton varuha, kar je seveda prav, glede nekaterih neodzivnosti pa sami ocenjujemo, da je v splošnem sporočilu Varuha mogoče razumeti tudi v pozitivni smeri, ker mislim, da vsi tukaj si prizadevamo, da vsak na svojem področju naredi tisto, ne samo kar mu varuh naloži in priporoči, ampak tisto kar pač je v okviru njihovih pristojnosti in finančnih razpoložljivih sredstev v določenem trenutku mogoče.

Mislim, da je prav povedati, da so odzivi inštitucij v večini primerov lahko zadovoljivi in da si organi res prizadevajo uresničiti tiste ukrepe, ki jih varuh priporoča. Torej, ne gre za neko odklonilno stališče ne do inštitucije, ne do ukrepov varuha, ampak gre preprosto za to, kaj je v določenem obdobju oziroma v trenutku možno storiti in kaj ne. In kot sem rekel, izziv za prihodnje bo tudi še večja usklajenost glede medinstitucionalnega sodelovanja.

Tisto, kar za zaključek velja poudariti je to, da si bo Vlada še naprej prizadevala za visok standard spoštovanja človekovih pravic in tudi posebno pozornost namenila najbolj ranljivim skupinam. Zato smo tudi v noveli zakona predlagali poseben, če rečem poseben poudarek na varuhu otrokovih pravic, kar je tudi že v uvodnem delu izpostavil varuh. Tako da ne bom predolg. In ker nas je veliko tukaj, predlagam, da vsak resor potem seveda svoje se v nadaljevanju pojasni. Hvala.