Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovane dame in gospodje.

Torej Komisiji za državno ureditev in pa Komisija za državno ureditev in kot zainteresirana Komisija za socialo, varstvo, zdravstvo in invalide so poročilo obravnavali na skupni seji, 20. 9. Komisiji sta se seznanili s poročilom, ki ga prepoznavata kot kakovostno in informativno, varuhu pa izrekata pohvale za njegovo dosedanje delo in upata, da bo vztrajno opozarjal na vse kršitve pravic tudi v prihodnje. Precejšnje število ugotovljenih kršitev človekovih pravic kaže na to, da smo kot država in družba še vedno preveč pasivni in neobčutljivi na zaznane krivice, zato menimo, da bi morali kot družba še okrepiti aktivnosti za preprečevanje navedenih kršitev, predvsem pa krepiti zavest celotne družbe o nujnosti skrbi za sočloveka in spoštovanje njegove integritete. Komisiji kot možno rešitev za učinkovitejšo odpravo zaznanih kršitev človekovih pravic prepoznavata intenzivnejše medsebojno sodelovanje državnih organov pri iskanju ustreznih rešitev oziroma pri odzivu na varuhova priporočila. Pri tem smo podprli varuhovo idejo, da naj se znotraj vlade ustanovi posebni koordinacijski organ, znotraj katerega bi se lahko bolj intenzivno usklajevalo morebitna različna stališča ministrstev do posameznih varuhovih priporočil. Ministrstvo za pravosodje nam je namreč pojasnilo, da imajo trenutno zgolj vlogo koordinatorja za pripravo odzivnega poročila, niso pa pristojna za usklajevanje stališč med ministrstvi. V okviru razprave o področju zdravstva smo izpostavili, da se njegov pomembni del to je zdravstvena nega dotika ne samo zdravstvenih, ampak tudi socialno varstvenih zavodov kjer se še vedno soočajo s pomanjkanjem ustreznega negovalnega kadra, kar lahko v pomembni meri vpliva na kršitve različnih pravic stanovalcev teh zavodov. Težavo s pomanjkanjem kadrov ali njihovo preobremenjenostjo smo kot enega od ključnih vzrokov prepoznali tudi v okviru delovanja centrov za socialno delo. Zato smo ocenili, da bi bilo dobro, da bi država na področju kadrov na različnih področjih pripravila posebno strategijo delovanja, saj se bomo zaradi posledic dolgožive družbe s tem izzivom zagotovo soočali na dolgi rok.

Izpostavili smo področje osebne asistence in naša pričakovanja, da bo novela Zakona o osebni asistenci, ki je bila 15. 9. 2023 dana v javno razpravo odgovorila na čim več odprtih vprašanj na tem področju in da se bo pri pripravi končne verzije upoštevala tudi varuhova priporočila. Poudarjamo, da to področje zahteva visok nivo regulacije in nadzora in da bodo storitve v enaki meri dostopne vsem, ki so do njih upravičeni.

Prav tako opozarjamo na skrb za vse tiste osebe, ki potrebujejo pomoč drugih, pa so starejše od 65 let in s tem izločene iz možnosti uveljavljanja pravic do osebne asistence.

Komisiji poudarjata, da je nujno, da bi čim prej v praksi zaživel tudi nov, nadgrajen sistem dolgotrajne oskrbe, saj prebivalstvo v Sloveniji se vztrajno stara in potrebe po tovrstni oskrbi bodo v prihodnje še naraščale.

Komisiji kot nujno področje, ki bi se ga moralo zakonsko in sistemsko urediti, izpostavljata tudi paliativno oskrbo, saj gre za sivo liso v skrbi za starejše, ki so neozdravljivo bolni. Komisiji pogrešata tudi konkretne načrte za izvajanje skrbi za starejše.

Prav tako v zvezi s področji invalidskega varstva se komisiji strinjate z ugotovitvami varuha, da njegova priporočila v zvezi z navedenim področjem predolgo ostajajo neuresničena, posledice navedene pa nosijo predvsem invalidi kot eno od najbolj ranljivih družbenih skupin.

Da država na tem področju premalo aktivno deluje, kaže primer še vedno neuresničene zaveze iz 33. člena Konvencije o pravicah invalidov, na katerega tako invalidske organizacije, kot tudi Državni svet in Varuh opozarjajo že dolgo časa. Ob ratifikaciji konvencije se je Slovenija zavezala, da bo vzpostavila neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja te konvencije. Državni svet je za rešitev tega vprašanja pripravil Predlog zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije, ki je bil junija 2022 vložen v zakonodajno proceduro, vendar predlog v Državnem zboru ni prejel podpore.

Komisiji podpirate idejo invalidskih organizacij, da bi bilo treba za varstvo pravic invalidov ustanoviti poseben samostojen nadzorni organ, kot je bilo predlagano že z zakonodajno iniciativo Državnega sveta.

Prav tako komisiji poleg skrbi za uveljavljanje pravic najbolj ranljivih skupin prebivalstva izpostavljata tudi nujnost skrbi za pravice delavcev. Pravice do svobode dela in socialne varnosti je velikokrat v tesni povezavi s pravico do pravnega varstva, ki pa mora biti učinkovito, čemur pa ne sledijo mnogi primeri prijavljenih kršitev s področja dela in delovnih razmerij. Postopki tako v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo kot tudi na sodiščih namreč še vedno trajajo tudi leto ali več, kar je nesprejemljivo.

Prav tako se komisiji pridružujeta ugotovitvam varuha o nujnosti ukrepov kadrov na področju socialnega izvedenstva, sodnega izvedenstva, in sicer na področju klinične psihologije, saj se navedene izvedence pogosto potrebuje tudi v postopkih, ki se dotikajo otrok. Komisiji kot možno dolgoročno rešitev prepoznavata povečanje števila kliničnih psihologov, to se lahko zagotovi le na daljši rok in hkrati omogočanje, da naloge sodnih izvedencev opravljajo tudi psihoterapevti, ki so posebej usposobljeni za delo z mladimi. Glede tega pa bi bilo predhodno nujno to področje zakonsko urediti, da se zagotovi pričakovani nivo delovanja, na kar se tudi čaka že več kot desetletje.

Komisiji sta se še dotaknili tudi področja varstva pravic nacionalnih in etičnih skupin v zvezi s katerimi je varuh tudi leta 2022 obravnaval največje število zadev v povezavi z romsko skupnostjo. Komisiji se zavedata kompleksnosti vprašanja povezanih s sožitjem romske skupnosti in večinskega prebivalstva, pri čemer ugotavljata, da se občine, med drugim predvsem občina Novo mesto, že desetletja aktivno trudijo urediti navedena vprašanja, a pogosto pogrešajo ustrezno raven odzivnosti tudi na strani romske skupnosti.

Samo da zaključim, v razpravi članov komisije je bilo pozvano tudi k podpori predloženemu paketu zakonskih novel, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina več kot kot 5 tisoč volivk in volivcev s prvopodpisanim mag. Gregorjem Macedonijem, podporo pa jim izraža tudi vsa tri združenja občin ter komisije znotraj Državnega sveta, tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj skupaj z interesno skupino lokalnih interesov.

Opravičujem se, če sem morda v predstavitvi malo prekoračil čas, ampak glede na to, kako obsežno je bilo gradivo in kako obsežna je bila razprava, upam, da opravičilo sprejemate. Še enkrat pa hvala varuhu in pa želim, da bi v naslednjem obdobju oziroma, ko boste dali v naslednja poročila lahko poročali o več uspešnih realiziranih priporočilih. Hvala.