Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani ostali prisotni! Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu in v imenu institucije Varuha človekovih pravic.

Danes predstavljam, kot je bilo rečeno, 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2022.

Lansko leto je bilo prvo leto po dveh covidnih letih, ko se je zdelo, da se bo življenje vrnilo v običajne tirnice. Ponovno smo začeli sprejemati pobudnike na sedežu, spet smo opravljali terenske obiske in poslovali zunaj sedeža. Za zagotavljanje večje dostopnosti in prepoznavnosti institucije varuha za občane in občanke v okolju v katerem živijo, smo odprli 42 varuhovih kotičkov v različnih slovenskih občinah in to tudi intenzivno nadaljujemo. Kljub temu, da leto 2022 niso zaznamovali ukrepi za zajezitev pandemije, ki so močno posegli v naša življenja, pa je število obravnavanih zadev ostalo skoraj tako visoko kot pred covidnima letoma, ko je prišlo do tretjinskega povečanja števila pobud. V lanskem letu smo prejeli več kot 35 tisoč vhodnih dokumentov in ustvarili več kot 8 tisoč 500 izhodnih dokumentov. Obravnavali smo 5 tisoč 975 zadev, od tega na lastno pobudo 62 širših vprašanj in 27 pobud. Ugotovili smo 222 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enakost pred zakonom. Da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravic invalidov. Največ kršitev, 47, smo ponovno ugotovili s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sledijo upravne enote, Ministrstvo za zdravje, občine, Inšpektorat za okolje ter centri za socialno delo. Veliko pobud se je nanašalo na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco javnih organov. Izpostavljam, da je nujno zavedanje, da imajo vsi javni organi pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. V primeru Ministrstva za kulturo, na primer, smo obravnavali pobudo, kjer ministrstvo v zvezi z vlogo za pridobitev izjemne pokojnine na področju kulture ni odgovorilo od leta 2015, torej 7 let. Tudi nam so odgovorili šele, ko smo jim poslali urgenco. Tudi ministrstvo za zdravje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pogosto ne odločata v predvidenih rokih. Kršitev dobrega upravljanja smo zaznali tudi na EKO skladu, kjer je predpisan rok za odločanje tri mesece, povprečen čas reševanja prispelih rok pa znaša okoli osem mesecev. Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba ob koncu pandemije poskrbeti za izgradnjo vključujoče in solidarne družbe. Eden izmed takšnih izzivov je zagotovo, da na vse več področjih primanjkuje usposobljenega kadra, to pa pomembno vpliva na zmanjševanje kakovosti življenja posameznic in posameznikov ter lahko tudi na številne kršitve človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da primanjkuje vedno več zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega kadra. Pomanjkanja je vedno več in na vse več področjih specializacije, primanjkuje negovalnega osebja socialno varstvenih zavodov, učiteljev v šolah, pravosodnih policistov ter drugih kadrov v zaporih. V državi manjkajo inšpektorji na različnih področjih, kar omogoča nesankcionirano kršenje delovnopravne zakonodaje in okolijskih predpisov. Vlada mora nujno sprejeti aktivne ukrepe za zagotavljanje teh poklicev. Na številne takšne in tudi druge izzive opozarjam že od začetka svojega mandata, a številna naša priporočila že leta ostajajo neuresničena. Na podlagi svojih dejavnosti v preteklem letu dajemo 83 novih priporočil. Ta se nanašajo na dela različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okrog sto neuresničenih preteklih priporočil, ki pa so še vedno aktualna. Vsako leto še vedno narašča število neizvršenih odločb Ustavnega sodišča. Konec leta 2022 je bilo neuresničenih tako imenovanih ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča že 28. Ponavljamo svoje lanskoletno priporočilo, da naj Vlada ustanovi mehanizem po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. To priporočilo je v svojem poročilu o stanju vladavine prava v Sloveniji v letu 2023 posebej izpostavila tudi Evropska komisija. Ponovno smo se ukvarjali tudi s svobodo izražanja. Ponavljamo kritiko, da še vedno ni bila sprejeta novela zakona o medijih, ki bi določila tudi način varovanja javnega interesa glede uresničevanja določbe o prepovedi in širjenju sovraštva v medijih opozarjamo tudi na nedopustnost tako imenovanega medijskega sojenja. To je vprašanje, to je vnaprejšnje javne obsodbe posameznikov, o katerih se pristojna sodišča še niso izrekla s pravnomočno obsodbo. Zelo zaskrbljujoče je, da smo zaznali več nestrpnosti do starejših, pa tudi intersekcijsko diskriminacijo, do katere prihaja, ko govorimo o diskriminaciji na podlagi več osebnih okoliščin, na primer starejše ženske. Zagovarjamo medgeneracijsko solidarnost kot nujno za sožitje različnih generacij. Reševanje težav glede digitalne pismenosti starejših ne sme biti odvisno le od medgeneracijske pomoči. Država mora omogočiti načine, da bodo tudi starejšim samostojno dostopne vse javne storitve. Zaznavamo tudi, da je nad starejšimi v družbi veliko prikritega nasilja, v državi pa nimamo ustreznih preventivnih programov za preprečevanje nasilja. Ničelna toleranca do nasilja vedno in povsod ne sme biti le fraza, ampak obveza države, da na vseh ravneh hitro in ustrezno ukrepa. Obravnavali smo tudi zatrjevanje diskriminacije pri kreditiranju starejših. Banke so se sklicevale, da praksa odrekanja kreditov tako imenovanih prestarim osebam temelji na nekem aktu Banke Slovenije. Ugotovili smo, da tak akt pa ne obstaja. S tem področjem se intenzivno ukvarjamo tudi naprej. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 25 novih priporočil. Neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam, neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje te konvencije. Na to opozarjamo že 13 let. Veliko pozornost smo namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Decembra lani smo predstavili posebno varuhovo poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide, ki sem ga predstavil tudi v Državnem zboru. Ponovno smo opozorili tudi na dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč in drugih objektov javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter raznih storitev. Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse dajemo vladi novo priporočilo, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal tudi v več nadstropjih, zgradbah in objektih v zasebni lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb. Posebej pa sem zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Nedopustno je, da ob nespremenjeni zakonski ureditvi izvedenci pravico do osebne asistence priznavajo v manjšem obsegu kot prej. Poudarjam, da je poseg v pridobljeno pravico do časovnega obsega osebne asistence nezakonit. Prejeli smo številne pobude obupanih ljudi, ki so zaprosili za povečano število ur osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, prejeli pa so odločbe o drastičnem zmanjšanju prvotno odobrenega obsega ur. Razlog za to naj bi bili višji stroški financiranja osebne asistence, kot so bili predvideni. Če je to res, potem nas lahko skrbi, v kakšni družbi živimo. Odločitev za varčevanje na plečih najbolj ranljivih oseb je diskriminatorna, neetična in najmanj nedostojanstvena. Ob tem poudarjam, da v Sloveniji nujno potrebujemo alternativne oblike pomoči, saj je osebna asistenca zapolnila neurejenost področja storitev pomoči, oskrbe, varstva in nege oseb, ki bi potrebovali drugačno obliko pomoči in podpore. Prizadevamo si tudi za uvedbo družinske asistence za otroke s posebnimi potrebami. Naše priporočilo iz leta 2020 naj se otrokom s posebnimi potrebami, ki za opravljanje temeljnih ali podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč, zagotovi pomoč tretje osebe, ostaja še vedno neuresničeno. Tudi pristojno ministrstvo v letošnjem odzivnem poročilu Vlade priznava, da se je obstoječa ureditev pomoči družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu v praksi uveljavila kot socialna oskrba odraslim, predvsem starejšim osebam. Pomoč tem otrokom in njihovim družinam pa torej še vedno ni ustrezno urejena. Gre za dalj časa trajajočo vrzel, zato pristojne pozivam, da družinsko asistenco za otroke s posebnimi potrebami čim prej tudi dejansko uredijo in jim jo zagotovijo. Prizadevamo si tudi za povečanje števila ur dodeljenega plačila za izgubljeni dohodek za nego otroka s posebnimi potrebami, ne nazadnje pa tudi za ureditev prevoza otrok s posebnimi potrebami do kraja izobraževanja in nazaj. Ugotavljamo namreč, da občine v večini primerov le povrnejo stroške prevoza, namesto da bi prevoz organizirale, kot to določa zakon. Ponavljamo naša priporočila, da je potrebna čimprejšnja sprememba Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki jim bo omogočila stalnega spremljevalca v šoli. Poudarjamo, da je nujno sprejeti predvidene ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v družbo. Na področju otrok smo obravnavali skoraj 400 zadev, ob tem pa smo se z vprašanji otrokovih pravic ukvarjali tudi še v okviru zagovorništva otrok, kjer smo obravnavali 141 pobud. Že leta opozarjamo na dolgotrajne sodne postopke, saj imajo na otroke bistveno bolj negativen vpliv kot na odrasle. Kot zelo kritično ponovno izpostavljam pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Zaznali smo več nasilja med mladimi in na spletu ter medvrstniškega nasilja, kar moramo kot družba čim prej učinkovito pričeti reševati. Vsi organi imajo dolžnost posebej varovati pravice otrok, vključno s pravico, da so slišani v vseh postopkih, ki se nanašajo nanje in upoštevajo njihove največje koristi. Opažamo, da je tega zavedanja veliko premalo. Letos spomladi sem zato enega od namestnikov imenoval izključno za otrokove pravice. Zadovoljen sem, da predlagana novela Zakona o Varuhu človekovih pravic širi pristojnost varuha glede otrokovih pravic in predvideva, da se glede na naše obstoječe aktivnosti okrepi pristojnost varuha.

Na področju zdravja opozarjamo, da zavarovanke in zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah. Posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov, zdravnikov raznih specialnosti, pa tudi zdravstvenih delavcev. Že 7 let na področju duševnega zdravja opozarjamo in ponavljamo priporočilo, naj Ministrstvo za zdravje pripravi zakonsko ureditev opravljanja psihoterapevtskih storitev, toda še vedno nismo dočakali niti osnutka zakona. To področje bi moralo biti prioriteta vlade še posebej v teh časih, ko so ljudje zaradi različnih zunanjih dejavnikov, kot so naravne katastrofe, pandemija, naraščanje revščine, pa tudi nedelovanje zdravstvenega sistema v vseh večjih stiskah. Veliko naših priporočil na področju zdravja ostaja žal neuresničenih.

Na področju vesti in verskih skupnosti smo obravnavali pobudo, ki se je nanašala na nošenje verskega pokrivala oziroma naglavne rute v eni izmed splošnih bolnišnic. Ponavljamo neuresničeno lansko priporočilo, naj pristojno ministrstvo pripravi predpis, ki bo sistemsko uredil pravico nošenja naglavne rute pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti po vsej državi.

Na področju nacionalnih in etničnih skupin smo največ pobud obravnavali v zvezi z romsko skupnostjo. Ponovno opozarjamo na pravno in komunalno neurejenost nekaterih romskih naselij, ki krši človekove in posebne pravice romskih in drugih pripadnikov. Delež romskih učencev, ki končajo šolo v jugovzhodni Sloveniji je zaskrbljujoče nizek. Opozarjamo, da na nekaterih območjih zaznavamo vse večje težave sobivanja romskega in večinskega prebivalstva. Obravnavali smo tudi učinkovitost oziroma neučinkovitost kaznovalnega prava v zvezi z Romi. Poudarjamo, da običaji in navade ne opravičujejo kršenja zakonodaje.

Veliko pozornost smo namreč namenili tudi problematiki prisilnih porok, ki jih razumemo kot obliko nasilja nad ženskami in moškimi, nasilje v družini oziroma nasilja nad otroki ter pomeni resno kršitev človekovih pravic.

Glede varstva dostojanstva posameznikov opozarjamo naj se v zvezi s tako imenovanimi izbrisanimi, da se na tem področju kažejo vedno bolj resne težave v smeri zagotavljanja socialno varstvenih storitev.

Obravnavali smo primer osebe, ki ni bila sprejeta v dom starejših, ker ni imela dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Primer smo sicer uspešno rešili, vendar ostaja vrzel na sistemski ravni. Vladi priporočamo, da pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale na jasen in predvidljiv način zagotovljen dostop do socialnega varstva tudi za to populacijo.

Pohvaliti pa moram, da je lani končno le prišlo do sprejema novega zakona o varstvu osebnih podatkov, ki implementira tudi Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov GDPR. Z novim zakonom pa je bilo vsaj v določeni meri implementirano naše dolgoletno priporočilo o zbiranju razčlenjenih podatkov. Po novem je tako namreč možno zbirati podatke, ki se nanašajo na narodno in etično pripadnost, ne pa še v zvezi z drugimi ranljivimi ciljnimi skupinami.

Glede pravic LGBTQ plus že več let ni uresničeno naše priporočilo, naj pristojni pripravijo predlog zakona, ki bo urejal pravno priznanje spola.

Na področju okolja in prostora je poleg neodzivnosti organov lani prevladovala problematika hrupa. Že pred 4 leti smo vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Lani je Ustavno sodišče, sicer v ločenem postopku, odločilo, da je omenjena uredba v neskladju z zakonom o varstvu okolja in z 2. odstavkom 120. člena Ustave, ki določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v obliki Ustave in zakonov. Rok za izvršitev odločbe se je iztekel julija letos.

Še vedno opozarjamo na problematiko degradiranih območij, to je Anhovske, Soške in zgornje Mežiške doline ter Celjske kotline. Ob ukvarjanju s sanacijami po poplavah ne smemo pozabiti na nujnost sanacije teh področij.

Glede zaposlovanja ponovno opozarjamo, da je prekarizacija del dela sistemski problem, ki krši dostojanstvo delavcev. Pristojno ministrstvo ponovno pozivamo, da sprejme konkretno časovnico za pripravo standardov in strategije za odpravo prekarnosti, hkrati pa predpiše sankcije za kršitelje te prepovedi.

Na področju pravosodja smo prejeli več pobud glede očitkov na račun nepristranskosti sodnikov oziroma sodišča. Čeprav ne moremo posegati v konkretne sodne postopke, pa poudarjamo, da ni dovolj zagotavljati dejanske neodvisnosti, nepristranskosti sodišč, ampak je nujno krepiti tudi videz neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Že leta opozarjamo tudi na dostopnost sodišč in razširitev brezplačne pravne pomoči. Žal do sprememb še vedno ni prišlo. Prav tako že več let priporočamo tudi pripravo zakona, ki bo celovito uredil obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, toda tudi na tem področju bistvenih sprememb ni.

Na področju tujcev smo lani obravnavali 271 zadev, kar je 60 % več kot leto pred tem in še bistveno več glede na pred covidno obdobje. Največ zadev smo obravnavali glede vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v državi ter na področju državljanstva. Večina pobud se je nanašala na nedopustno dolgotrajnost postopkov. Posebej pereče je na upravnih enotah Ljubljana in Maribor. Večkrat se je izkazalo, da je upravna enota samo na dopolnitev vloge pozvala šele po več mesecih. Opozarjamo, da je tudi v teh postopkih treba upoštevati roke iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Ugotovili smo, da tudi ministrstvo za notranje zadeve o revizijskih zadevah predolgo odloča. Ponovno izpostavljamo, da morajo biti tujci pred morebitno vrnitvijo v sosednjo državo individualno obravnavani, tujcem pa je v teh postopkih treba zagotoviti tudi tolmača. V azilnem domu v Ljubljani smo ugotovili primere neupravičenega pridruževanja tujcev, kot tudi, da tam nastanitveni pogoji za večino oseb ne dosegajo minimalnih standardov, kot so opredeljeni v smernicah Evropske unije. Obravnavali smo tudi kar nekaj pobud tujcev, da jim banke zavračajo odprtje bančnih računov zaradi narodnosti. Opozarjamo, da ima vsak potrošnik, ki zakonito biva v EU, pravico do uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki, ki ga odpre najpozneje v desetih delovnih dneh od oddaje vloge. S to problematiko sem osebno seznanil tudi guvernerja Banke Slovenije. Na področju policijskih postopkov še vedno opozarjamo, naj policisti skrbijo, da pri varovanju javnih shodov ravnajo skladno s pravili stroke ter upoštevajo sorazmernost uporabe prisilnih sredstev proti množici pri izvajanju policijskih postopkov v okviru vzdrževanja javnega reda med spremljanjem shodov.

Glede pravice o svobodi zbiranja smo se odločili za pripravo mnenja z vidika prijatelja sodišča, v konkretnem sodnem postopku. Poudarili smo, da mora država skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je protest neprijavljen ali celo nedovoljen.

Spoštovane in spoštovani! V okviru državnega preventivnega mehanizma, katerega namen je krepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja smo lani obiskali 98 krajev odvzema prostosti, največ policijskih postaj in domov za starejše. Vsi obiski razen štirih so bili opravljeni brez predhodne najave. Opravili smo tematske obiske sedmih domov starejših, z namenom ugotavljanja načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Še vedno se namreč dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti doma in so torej zadržane brez pravne ustrezne pravne podlage. Ugotovili smo, da ustrezne pravne podlage še vedno ni in na to hudo kršitev omejevanja osebne svobode opozarjamo že več let. Tudi centre za usposabljanje, delo in varstvo smo opozorili, da so uporabniki, ki bivajo v bivalnih prostorov in jih ne morejo zapustiti oziroma ne smejo samostojno zapustiti, dejansko nameščeni v varovane oddelke brez pravne podlage. Postopek takšne namestitve namreč določa Zakon o duševnem zdravju, vendar nihče od uporabnikov v času naših obiskov ni bil nameščen na podlagi tega zakona. Na podlagi odločitve sodišča v skladu z Družinskim zakonikom pa je bil nameščen le en otrok. Obiskali smo tudi šest kriznih centrov za otroke in mladostnike in opozorili, da se je pri uveljavljanju družinskega zakonika čas namestitve otrok v centrih podaljšuje. Opozarjamo, da delovanje centrov ni podrobneje opredeljeno, zato priporočamo, da pristojno ministrstvo delovanje teh centrov uredi bolj celovito glede na vse pristojnosti centrov in glede na dejansko stanje. Poleg omenjenega, spoštovane gospe in gospodje, smo bili tudi na mednarodni ravni, kjer aktivno preko našega centra za človekove pravice sodelujemo z Združenimi narodi, Svetom Evrope, OVSE in Evropsko unijo. Dejavni smo tudi v Evropski mreži nacionalnih inštitucij za človekove pravice in globalnem zavezništvu nacionalnih inštitucij kot tudi v Mednarodnem inštitutu ombudsmanov, v katerem opravljam funkcijo enega izmed direktorjev / nerazumljivo/ za Evropo.

Tudi letos je Vlada pripravila skupno odzivno poročilo, ki ga je koordiniralo ministrstvo za pravosodje. Zaskrbljujoč je podatek, da je od naših 75 priporočil, ki se nanašajo na Vlado oziroma njene resorje zavrnjeno kar deset naših priporočil, po oceni Vlade pa je realiziranih le 16 priporočil. Za varuha človekovih pravic je to nesprejemljivo. Posebej nas skrbi, da se vseh 10 zavrnjenih novih priporočil nanaša na ranljive skupine, od tega kar osem na pravice invalidov. Že leta ugotavljam, da je šibka točka vseh vlad koordinacija med posameznimi vladnimi resorji, kar se kaže tudi v počasnem napredku glede uresničevanja naših priporočil. Iz poročila Vlade je razvidno, kako so stališča različnih ministrstev neusklajena, celo v medsebojnem navzkrižju, vlada pa žal ne presega tega gordijskega vozla. Zato pričakujem, da Vlada uskladi enotno stališče in delovni načrt za uresničevanje naših priporočil, ki se nanašajo na več resorjev. Kot sem že večkrat opozoril, zgolj govoriti o spoštovanju človekovih pravic, ne pa tudi za to nekaj narediti, ni dovolj. Hvala lepa.