Ja, hvala lepa za besedo, predsednik. Pozdravljeni vsi!

Jaz bi se najprej zahvalila Varuhu človekovih pravic za izčrpno poročilo, sem ga prebrala in tudi sem spremljala vaše, bom rekla, te povzetke in tiste bolj bistvene stvari, ki so bile in so še problematične. Sama prihajam namreč iz okolja blizu doma na Krasu, 500 m dlje živim. S to problematiko se ukvarjam približno leto in pol z iniciativo ampak ne samo z iniciativo tudi z ostalimi okoli živečimi in všeč mi je bilo ko ste v poročilu poudaril da ste zaznali in da zaznavamo nesodelovanje z ministrstvi, premalo sodelovanja s stroko in tudi državni sekretar Luka je povedal, da bo potrebno stvari in odpraviti ovire. V Domu na Krasu preseljevanje uporabnikov s sodno odločbo ni okej. Tam apeliram na stroko in upam, da bo ministrstvo tudi delalo v tej smeri in da bomo skupaj s sodelovanjem lokalne skupnosti, s sodelovanjem ostalih ministrstev marsikaj še mogli narediti. Zakaj? V Domu na Krasu se je zgodilo več posilstev znotraj uporabnikov, v domu na Krasu se je zgodila nasilna smrt. O tem se nič ni pisalo. Prihajam iz tistega okolja, poznam ogromno zaposlenih, ko povedo, kaj se dogaja v tem domu, in verjamem, da tudi lokalno okolje, pa verjemite, smo jih zelo lepo sprejeli, velikokrat kličemo v dom, da jih pridejo iskat, če se v okolici ali napijejo alkohola ali karkoli. Mislim, da je za te ljudi potrebno urediti novo zakonodajo. Gospod Luka Omladič je povedal prej o invalidih, to niso invalidi v navednicah in ne želim, da se zlorablja besedo invalid tudi za take zadeve, ki jih moramo mi zakonsko urediti. Dom na Krasu oziroma institucije posebnega statusa potrebujejo novo zakonodajo, ali se strinjate ali ne, potrebujemo novo zakonodajo. Ne moremo enačiti deinstitucionalizacije, bom rekla, običajnih upokojencev, ki rabijo pomoč, postrežbo, varovanje in ki jih lahko nastanimo izven okolja institucij, ki lahko sami poskrbijo in res enkrat na dan pride, ne vem, patronažna oskrbovanec pogledat, če je, če potrebuje pomoč, drugo so ljudje s sodno odločbo. In verjemite, tudi morilca imamo v Dutovljah. Imamo. In ti ljudje se prosto sprehajajo po ulicah. Zaenkrat ljudje nič ne rečejo, jaz se samo bojim tako za uporabnike in tako za zaposlene in tako za te občane, da se ne bo kdaj kaj zgodilo. Nekdo naj samo pozabi vzeti dva dni zdravila, lahko pride do masovne katastrofe in jaz upam, da bo tukaj tako Ministrstvo za delo kot naša vlada celotna delala na tem, da se te zadeve uredijo. Ne more biti izgovor, moramo končati deinstitucionalizacijo, preseljevanje ali tako ali drugače za to, da počrpamo evropska sredstva. Jaz sem govorila z gospo, ki nas je obiskala, mislim, da lansko leto ali takoj na začetku leta v parlamentu, sem govorila z njo, da črpanje evropskih sredstev z obrazložitvijo določenih specifik ni tako, bom rekla, rigorozno, da smo takoj ob sredstva itn., marsikaj je treba iti v Bruselj in tudi obrazložiti. Jaz mislim, da, in še enkrat apeliram, tukaj je potrebna stroka, ne smemo enačiti invalidov z ljudmi, ki so zasvojeni, narkomani s sodno odločbo, in moramo zagotovo narediti kaj v tej smeri.

Druga zadeva, ki je pa tudi tukaj sporna in ni sporna samo v Domu na Krasu, je sporna, mislim da s celotno zakonodajo v celotni Sloveniji, da te institucije, v katere se preseljuje ljudi, nimajo uporabnega dovoljenja, nimajo gradbenega dovoljenja, ker se enači, da so to stanovanjske enote. Oprostite, ta institucija, konkretno Dom na krasu izvaja institucionalno varstvo in bivalne enote spadajo pod Dom na Krasu pod institucionalno varstvo v obliki teh, v obliki teh bivalnih enot. In tukaj je potrebno dati glave skupaj tako z Ministrstvom za naravne vire in prostor kot z Ministrstvom za solidarno prihodnost oziroma tudi za socialo verjetno in začeti iskati rešitve. In jaz upam in upam, da se bo to rešilo, ker jaz mislim, da so to pilotni projekti v Sloveniji, ki bodo pisali zgodovino deinstitucionalizacije. In se zelo strinjamo za to, sem prvi pobudnik deinstitucionalizacije in upam, da se bo to uredilo.

Hvala lepa.