Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani Varuh človekovih pravic, državna sekretarja s sodelavkami in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Varuhovo poročilo za leto 2022 sta v okviru Državnega sveta obravnavali kar dve komisiji na skupni seji 20. septembra, pristojna Komisija za državno ureditev in pa zainteresirana Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Komisiji sta se seznanili s poročilom, ki ga prepoznavata kot kakovostno informativno, varuhu pa izrekata pohvale za njegovo dosedanje delo in upata, da bo vztrajno opozarjal na vse kršitve človekovih pravic tudi še v prihodnje. Precejšnje število ugotovljenih kršitev človekovih pravic kaže na to, da smo kot družba, država in družba še vedno preveč pasivni in neobčutljivi na zaznane krivice, zato menimo, da bi morali kot družba še okrepiti aktivnosti za preprečevanje navedenih kršitev, predvsem pa krepiti zavest celotne družbe o nujnosti skrbi za človeka in spoštovanju njegove integritete.

Komisiji kot možno rešitev za učinkovito odpravo zaznanih rešitev kršitev človekovih pravic prepoznavata k intenzivnejšemu medsebojnem sodelovanju državnih organov, pri iskanju ustreznih rešitev oziroma pri odzivu na varuhova priporočila. Pri tem smo podprli varuhovo idejo, da naj se znotraj vlade ustanovi poseben koordinacijski organ, znotraj katerega bi se lahko bolj intenzivno usklajevalo morebitna stališča ministrstev do posameznikovih varuhovih priporočil. Ministrstvo za pravosodje namreč, je pojasnilo, da imajo trenutno oni zgolj vlogo koordinatorja za pripravo odzivnega poročila, niso pa pristojni za usklajevanje stališč med ministrstvi, zato se dogaja pogosto, pogosto ostaja vsak na svojem bregu.

Glede na področja, ki so v pristojnosti vašega odbora, se bom v nadaljevanju osredotočil zgolj na predstavitev tem iz razprave naših dveh komisij, ki se neposredno ali posredno dotikajo vašega odbora.

V okviru razprave o področju zdravstva, ki sicer ne sodi v vaš delokrog, smo na primer izpostavili, da se njegov pomemben del, to je zdravstvena nega, dotika ne samo zdravstvenih, ampak tudi socialno varstvenih zavodov, kar se še, ki se še vedno soočajo s pomanjkanjem ustreznega negovalnega kadra, kar lahko seveda v pomembni meri vpliva na kršitev različnih pravic stanovalcev v navedenih zavodih.

Težavo s pomanjkanjem kadrov ali njihovo preobremenjenostjo smo kot enega od ključnih vzrokov prepoznali tudi v okviru delovanja centrov za socialno delo, zato smo ocenili, da bi bilo dobro, da bi država na področju kadrov na različnih področjih pripravila posebno strategijo delovanja, saj se bomo zaradi posledic dolgožive družbe s tem izzivom zagotovo soočali na daljši rok.

Izpostavili smo tudi področje osebne asistence in naše pričakovanje, da bo novela Zakona o osebni asistenci, ki je bila 15. septembra dana v javno razpravo odgovorila na čim več odprtih vprašanj na tem področju in da se bo pri pripravi končne verzije upoštevalo tudi varuhova priporočila. Poudarjamo, da to področje zahteva visok nivo regulacije in nadzora, predvsem pa je treba zagotoviti, da bodo vse možne storitve dostopne vsem, ki so do njih upravičeni in to v enaki meri. Prav tako opozarjamo na skrb za vse tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, pa so starejši od 65 let in s tem izločene iz možnosti uveljavljanja pravice do osebne asistence, zato bi bilo res nujno, da čim prej v praksi zaživi tudi nov nadgrajen sistem dolgotrajne oskrbe, saj prebivalstvo v Sloveniji se vztrajno stara in potrebe po tovrstnih spremembah bodo v prihodnje še naraščale.

Komisiji kot nujno področje, ki bi se ga moralo zakonsko in sistemsko urediti, izpostavljata tudi paliativno oskrbo, saj gre za sivo liso v skrbi za starejše, ki so neozdravljivo bolni. Komisiji pogrešata tudi konkretne načrte za izvajanje skrbi za starejše.

Prav tako se v zvezi s področjem invalidskega varstva strinjata z ugotovitvami varuha, da njegova priporočila v zvezi z navedenim področjem predolgo ostajajo neuresničena, posledic navedenega pa nosijo, nosimo predvsem invalidi kot ena od najbolj ranljivih skupin, družbenih skupin, katerih pravice bi bilo treba intenzivno ščititi. Da država na tem področju premalo aktivno deluje kaže primer še vedno neuresničene zaveze iz 33. člena Konvencije o pravicah invalidov, na katerega so invalidske organizacije kot tudi Državni svet in varuh opozarjali že kar nekaj časa. Ob ratifikaciji konvencije se je namreč naša država zavezala, da bo vzpostavila neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja te konvencije. Zakonski predlog za ureditev področja je pripravil tudi Državni svet, ki je julija 2022 tudi na mojo pobudo, v zakonodajno proceduro vložil Predlog Zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije, ki pa mu na tem odboru žal niste izrekli podpore. Ste pa na vašem odboru Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti takrat s sklepom zavezali, da izvede dodatno usklajevanje s ključnimi deležniki z namenom iskanja najbolj optimalne rešitve in z namenom, da bi bila v začetku leta 2023 že pripravljena zakonska rešitev. Ker do navedene rešitve v zadnjem času ni prišlo, je Državni svet Republike Slovenije skupaj s pristojnim ministrstvom ter Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije 2. decembra lansko leto pred Dnevom invalidov soorganiziral posvet z naslovom Ureditev neodvisnega telesa v skladu s 33 členom Konvencije o pravicah invalidov. Posvet je bil namenjen predstavitvi možnih rešitev, ki bodo doprinesle k ustrezni vzpostavitvi neodvisnega telesa, ki ga Sloveniji, nalaga konvencija. Od takrat naprej se na tem področju ni kaj dosti premaknilo, je pa Vlada na moje vprašanje o dogajanju na tem področju ravno nekaj dni nazaj odgovorila, da je Ministrstvo za pravosodje dne 22. 6. v javno posvetovanje posredovalo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona varuha človekovih pravic, katerega cilj je ohraniti enovitost institucije varuha in okrepiti sistem posebnega neformalnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako, da na splošni ravni kot posebej glede nekaterih ranljivih skupin kot so invalidi. Naj pripomnim, da so bile invalidske organizacije glede navedenega predloga zelo presenečene, saj niso bile seznanjene z njegovo pripravo in tudi ne vključene v oblikovanje rešitev še pred fazo javne razprave, navkljub načelu nič o invalidih brez invalidov, ki naj bi se ga držala tudi Vlada in njena ministrstva. Zato invalidske organizacije menijo prav tako, da bi moral organ, ki ga predvideva 33. člen konvencije, različno delovati neodvisno, torej ne pod okriljem neke druge institucije in zato se bodo, bomo zavzemali še naprej.

Cenimo delo varuha pri zaščiti pravic invalidov, a se zavedamo širine področij, ki jih pokriva, in tudi obsega njegove pristojnosti. Menimo, da bi bilo treba za varstvo pravic invalidov ustanoviti poseben samostojni nadzorni organ, kot je bilo predlagano že z zakonodajno iniciativo Državnega sveta. Zgolj možnost podaje pobud varuhu, da se preuči posamezne primere kršitev pravic ali diskriminacije zaradi osebnih okoliščin, invalidnosti brez nekih resnih posledic in odprave kršitev namreč ne zadošča v praksi.

Komisiji izpostavljata tudi zagotovitev dostopnosti medkrajevnega javnega potniškega prometa za invalide, o čemer ste na tem odboru razpravljali nedolgo nazaj ob obravnavi posebnega poročila zagovornika načela enakosti, gre za zavezo države iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki ostaja neizpolnjena že več kot 10 let. Gesta države, da invalidom in starejšim od 65 let omogoči brezplačen javni prevoz na podlagi posebne kartice, je sicer lepa, a brez učinka, če dostopnost tovrstnega prevoza ni zagotovljena tudi dejansko. Komisiji poleg skrbi za upravljanje pravic najbolj ranljivih skupin prebivalstva izpostavljata tudi nujnost skrbi za pravice delavcev. Pravica do svobode dela in socialne varnosti je velikokrat v tesni povezavi s pravico do pravnega varstva, ki pa mora biti učinkovito, čemur pa ne sledijo mnogi primeri prijavljenih kršitev s področij dela in delovnih razmerij. Postopki tako v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo kot tudi na sodiščih namreč še vedno trajajo tudi leto dni ali več, kar pa ni sprejemljivo. Komisiji se sicer zavedata, da se tako inšpektorat kot sodišča soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev in kadra in da so dolgotrajni postopki med drugim tudi posledici slednjega. A to vseeno ne bi smelo predstavljati izgovora za to, da država na tem področju ni učinkovita.

V razpravi članov komisije je bilo pozvano tudi k podpori predloženemu paketu zakonskih novel, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina več kot 5000 volivk in volivcev, prvopodpisani mag. Gregor Macedoni, podporo pa jim izražajo tudi vsa tri združenja občin ter komisije znotraj Državnega sveta, tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj skupaj z interesno skupino lokalnih interesov.

Navedene novele boste na vašem odboru obravnavali naslednji teden. Se opravičujem, če sem bil v svoji predstavitvi malo daljši, ampak obsežno poročilo, preko 700 strani varuha je tudi pri nas sprožilo obsežno razpravo. Spoštovane in spoštovani, hvala za vašo pozornost. Varuhu pa želim, da bi že v okviru naslednjega letnega poročila lahko poročal o pomembnejšem napredku pri odpravi zaznavnih kršitev človekovih pravic. Hvala.