Hvala za besedo. Spoštovani varuh, spoštovani člani odbora, ostali prisotni.

Najprej se varuhu zahvaljujem za predstavitev 28. letnega poročila in za vsebinske poudarke, ki se nanašajo na vsebine dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na naše ministrstvo je varuh v poročilu za lansko leto naslovil 28 priporočil, kar je največ med vsemi resorji. Delokrog našega ministrstva zajema posameznika v celotnem življenjskem ciklu od rojstva do smrti, pokrivamo enake možnosti, pravice iz dela, invalide oziroma osebe s hendikepom in v okviru socialne politike obravnavamo tudi pravice ljudi v najranljivejših položajih, torej tiste, ki jih pestijo revščina, brezposelnost in najrazličnejše konkretne oblike družbene izključenosti. Priporočilo obravnavamo z vso resnostjo. Poleg tega, da Varuh človekovih pravic vsako leto v letnem poročilu naslovi največ priporočil na naše ministrstvo, nas tudi s poizvedbami in pobudami redno opozarja na številne konkretne situacije, ki jih bodisi zazna na svojih terenskih obiskih bodisi jih nanj naslovijo ljudje, posamezniki v različnih stiskah. Vsako leto je več priporočil usmerjenih v način komunikacije in obravnave posameznika s strani osebja različnih služb in v zvezi s tem redno opozarjamo zavode na nujnost jasnih obrazložitev odločb. Tovrstna varuhova priporočila namreč razumemo kot stalno nalogo za pomoč ljudem. Pri razumevanju njihovih pravic smo na ministrstvu okrepili prizadevanja za lažji dostop do pomoči osebam v socialnih stiskah. Pripravili smo vodnik po socialnih pravicah in ga že dvakrat razdelili po centrih za socialno delo in humanitarnih organizacijah, ki so naši partnerji pri programu pomoči najbolj ogroženim tudi na področju prehrane. Ta teden recimo poteka distribucija vodnika izvajalcem socialnovarstvenih programov na terenu, saj se žal dogaja, da tisti, ki bi bili upravičeni do pomoči, ne pride do nje. Za uresničevanje pravic na področju socialnega varstva moramo skrbeti za stabilen in vzdržen karierni sistem strokovnih delavcev, s katerimi prihajajo uporabniki in uporabnice v stik pri uresničevanju svojih pravic. In ja, potrebujemo več dobro usposobljenih socialnih delavcev in delavk, ki bodo imeli možnost stabilnega dela in strokovnega razvoja. Da bi se mladi lažje odločili za študij socialnega dela smo tudi v zadnji noveli Zakona o socialnem varstvu zagotovili možnost štipendiranja. Nadaljujemo tudi delo na vzpostavitvi sistema pripravništva in verjamem, da bodo rezultati teh sprememb na srednji in dolgi rok vidni. Ena najzahtevnejših nalog centrov za socialno delo je področje varstva družine. Varuh opozarja na dolgotrajne namestitve otrok v kriznih centrih. V tej fazi uresničevanja priporočila smo odprli dodatni Krizni center za otroke Palček Maribor in podprli predlog Skupnosti centrov za socialno delo in povečali kadrovski normativ za kakovostnejši potek dela z otroki in z mladino v kriznih centrih. Z odpravo težav in ovir pri postopkih zaščite otrok v razveznih in drugih družinskih postopkih je z delom začela medresorska in medinstitucionalna delovna skupina za prenovo Družinskega zakonika - prva seja sklicana za 4. oktober. Za prenovo rejniškega sistema je že bila predhodno vzpostavljena posebna delovna skupina, ki prav tako predlaga, da pripravlja predloge sprememb. Posebej v okviru tega je za nas pomembno tudi področje varstva otrok. Na tem področju pripravljamo več strateških dokumentov oziroma so nekateri že pripravljeni pri tem, sodelujemo z drugimi resorji in se posvetujemo tudi z vsemi, ki delajo z otroki, vladnimi in nevladnimi organizacijami in konec koncev tudi z otroki samimi. Področje nasilja v družini, nasilja nad ženskami, bo deloma naslovila že prej omenjena delovna skupina za prenovo Družinskega zakonika. Ker pa gre za široko področje, na katerem so zaradi nesorazmerja moči ogrožena življenja žensk in otrok in njihova prihodnost, smo pripravili tudi besedilo Resolucije o preprečevanju nasilja v družini nad ženskami, ki bo v kratkem poslano v medresorsko usklajevanje. V resoluciji je predvidena izvedba raziskav, na kar opozarja tudi varuh v priporočilih in strinjamo se, da brez podatkov nimamo informacij o pojavnosti nasilja in tvegamo, da ukrepi ne bi bili usmerjeni v pravilne izvore tega nasilja. Žal smo v naši družbi še vedno daleč od ničelne tolerance do nasilja, zato je treba o nasilju tudi nenehno ozaveščati. Na ministrstvu pripravljamo kampanjo o nasilju nad ženskami in otroki, ki jo bomo lansirali v naslednjem tednu. Nasilje nad ženskami je tudi eno od šestih prednostnih področij resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za področje 2023-2030, ki je bila prejšnji petek sprejeta v Državnem zboru brez glasu proti. Več kot polovica varuhovih priporočil iz leta 2022 je sicer v celoti ali delno uresničenih, nekatere pa razumemo, kot rečeno, kot svojo stalno nalogo. Naš cilj je, da bomo živeli ne le v socialni državi, ampak tudi v solidarni družbi. Tako smo se recimo ob poplavah takoj odzvali centri za socialno delo, humanitarne organizacije, druge nevladne organizacije s področja socialnega varstva so se takoj odpravili na teren, pomagati ljudem. Pripravljali smo interventne ukrepe za pomoč tistim, ki so jih poplave in plazovi neposredno prizadeli, ker v takih trenutkih nihče ne bi smel ostati sam. Ukrepe smo namenili tudi delavcem in delodajalcem, ki so jim naravne katastrofe povzročile prekinitev dejavnosti ali pa omejile možnost izvajanja le-te. V delovnem procesu je za nas v središču delavec, zato smo in delavka seveda zato smo pripravili predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih. Ta bo naslednji teden poslan v postopek sprejema na Vladi. Predlog prinaša številne pozitivne rešitve, s katerimi uresničujemo program dela koalicije, v katerem smo se zavezali k preprečevanju prekarnosti, lajšanju usklajevanja zasebnega in službenega življenja in izboljšanja pravne varnosti delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov. Posodobili smo tudi prioritete delovanja Inšpektorata Republike Slovenije za delo in skupaj z vodstvom določili področja, ki jih letos še posebej poostreno nadziramo. Okrepljeno je tudi sodelovanje med inšpektoratom in Zavodom za zaposlovanje. Rad bi naslovil tudi priporočila, ki so v odzivnem poročilu Vlade označena z oznako zavrnitev realizacije zaradi nestrinjanja. To so večinoma priporočila s področja osebne asistence. Na področju izvajanja osebne asistence v praksi so se v zadnjih letih pojavljale številne težave, pri čemer smo imeli z varuhom v določenih konkretnih zadevah različna stališča glede rešitev ali pa se morda dejansko strinjamo, pa mogoče ne ubesedimo svojih pogledov na pravi način.

V vsakem primeru pripravljamo prenovo osebne asistence, za kar je bila imenovana posebna pogajalska skupina, ki se je sestajala v zadnjih 45 mesecih. Ta pogajalska skupina je bila sestavljena iz izvajalcev in uporabnikov osebne asistence. In v sodelovanju s člani te pogajalske skupine smo pripravili osnutek predloga zakona o osebni asistenci, ki je bil 15. septembra objavljen na portalu e- Demokracija, torej poslan v javno obravnavo.

Naš cilj je celostno urediti to področje in poskrbeti, da bodo uporabniki osebne asistence deležni primernih storitev glede na njihove potrebe. Najpomembnejše rešitve v predlogu zakona so sprememba definicije osebne asistence, pogoji in načini izvajanja osebne asistence, naslavljamo pa tudi odvzem statusa osebnega asistenta in nadzor in sankcije zoper kršitelje in vprašanje ponovnih ocen potreb. Namreč pri osebni asistenci se pojavljata dva, tudi med samimi uporabniki precej nasprotujoča si pogleda. Na eni strani je skupina, ki ostro zagovarja, da je pogoj za osebno asistenco aktivnost in to aktivnost tudi razmeroma ozko opredeljuje. Na drugi strani so tisti, ki aktivnost pojmujejo širše in menijo, da bi osebni asistenti morali izvajati tudi neke oblike nege oziroma oskrbe. Strinjamo se, da je odvzem osebne asistence ali pa znižanje pravic do osebne asistence, dokler ni komplementarnih ali pa nadomestnih storitev nedopusten. Verjamem tudi, da se bo v okviru razvoja dolgotrajne oskrbe, ki se je začel z letos sprejetim zakonom, kmalu tudi nastale dodatne storitve, ki se bodo dopolnjevale z osebno asistenco in da bo na ta način naslovljeno vprašanje ustrezne storitve za uporabnike glede na njihove dejanske potrebe. Ugotavljamo namreč pogosto bodisi na podlagi naših pregledov bodisi na podlagi poročil s terena, da je, da so bile dodeljene pravice do osebne asistence v tudi v neprimernem obsegu in neprimerni obliki in tudi to moramo nasloviti. Konec koncev mora biti sistem dosleden ravno zato, da bi lahko funkcioniral tudi v prihodnje. Torej, to je tudi naša odgovornost, nikakor ne želimo nikomur odvzemati pravic, do katerih bi bil upravičen in ki bi bile na mestu. Želimo pa doseči doslednost in koherentnost tega sistema v horizontu nekaj let v ustreznem dopolnjevanju s storitvami iz oskrbe in dolgotrajne oskrbe.

Torej izpostavil sem nekaj aktivnosti na nekih področjih, na katere je v svojem letnem poročilu opozoril Varuh človekovih pravic in ki jih trenutno na ministrstvu, našem in v sodelovanju z drugimi intenzivno rešujemo. Odgovore na ostala priporočila in podrobnejša pojasnila bomo naslovili v nadaljevanju skupaj z generalnimi direktoricami direktoratov, ki so se mi danes pridružili tu. Hvala za besedo in še enkrat hvala za vaše poročilo.