Hvala lepa. Dobro jutro, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!

Danes predstavljam 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic, ki se nanaša na leto 2022 in poročilo državnega preventivnega mehanizma. Leto 2022, o katerem poročam, je prvo leto po dveh covidnih letih, ko se nismo več intenzivno srečevali z različnimi ukrepi za zaščito življenja in zdravja, smo pa zaradi draginje prejeli številne pobude, ki so se nanašale na ekonomske in socialne pravice. V zvezi s tem smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorili, da Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka neupravičeno razlikuje med mladoletnimi in polnoletnimi otroki, ki so jih starši dolžni preživljati. Opozorili smo, da razen starosti ni navedena nobena druga okoliščina, ki bi utemeljevala drugačno obravnavo družin. Poudarjam, da je takšna obravnava otrok in družin diskriminatorno. Glede razumevanja in uresničevanja 14. člena Ustave, torej enakosti pred zakonom dajemo tri nova priporočila. Vsa imajo skupni imenovalec, da morajo pripravljavci predpisov pri sprejemanju pozitivnih ukrepov argumentirano utemeljiti, zakaj različno obravnavajo posamezniki oziroma skupine. Poudarjam, da je Slovenija socialna država, zato je dolžna sprejemati nediskriminatorne ukrepe, ki bodo ljudem zagotovili dostojno življenje. Lani smo obravnavali 5 tisoč 972 zadev, od tega 3 tisoč 26 pobud. Ugotovili smo 222 kršitev človekovih pravic ali drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov enakosti pred zakonom, da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pa pravice invalidov. Največ kršitev, 47, smo ponovno ugotovili na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter še dodatnih deset pri centrih za socialno delo. Sledijo up ravne enote, ministrstvo za zdravje, občine, inšpektorat za okolje. Na podlagi svojih dejavnosti v preteklem letu dajemo 83 novih priporočil. Ta se nanašajo na delo različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okoli sto neuresničenih priporočil, ki so še vedno aktualna. Vsa so pomembna, da bomo tudi v prihodnje kot družba ohranili visok standard spoštovanja človekovih pravic. Na področju socialnih zadev smo prejeli številne pobude, ki so se nanašale na položaj invalidov. Naj najprej postavim težave z izvajanjem osebne asistence. Bistvo težav je v tem da se je ob nespremenjeni zakonodaji spremenila vsebina pravice saj izvedenci določene z zadnjo novelo Zakona o osebni asistenci priznavajo v manjšem časovnem obsegu kot prej. Posamezniki, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo in so zaprosili za večji obseg pravic po novih kriterijih tudi ob poslabšanju stanja niso več dosegli kriterijev niti za prvotni časovni obseg. Obseg pravice se jim je tako zmanjšal, kar pomeni nedopusten poseg v že pridobljeno pravico. Glede tega dajemo pristojnemu ministrstvu novo priporočilo, da upošteva naše mnenje, da je v primeru dodatnih vlog mogoče le odločanje glede upravičenosti do dodatnih ur osebne asistence, nikakor pa ne glede zmanjšanja že odobrenih ur. Ob tem poudarjam, da v Sloveniji nujno potrebujemo alternativne oblike pomoči, saj je osebna asistenca zapolnila neurejenost področja storitev pomoči oskrbe, varstva ali nege oseb, ki bi potrebovale drugačno obliko pomoči in podpore.

Ponovno smo se srečevali s težavami oseb, ki so po zaključenem zdravljenju v bolnišnicah brez potrebne nege ne morejo vrniti v domače okolje, zanje pa ni mogoče najti niti ustreznega mesta v okviru socialno varstvenih storitev. Tri pristojna ministrstva zato opozarjam, da v prehodnem obdobju do uveljavitve zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe določijo natančen protokol nameščanja hudo bolnih in ostarelih v institucionalno varstvo, pomoč družini na domu brez čakalne dobe oziroma nameščanje v negovalne bolnice oziroma oddelke. Za take primere je nujno okrepiti zmogljivosti institucionalnega varstva, sicer pa zagovarjamo deinstitucionalizacijo in dajemo poudarek na bivanje in oskrbi v skupnosti. Pristojno ministrstvo je dolžno razvijati skupnostne službe, ki podpirajo samostojno življenje posameznic in posameznikov v okolju, kjer živijo.

Apeliram h krepitvi spoštljivega odnosa do starejših in invalidov.

Razočaran sem bil nad javnim nasprotovanjem divaške civilne iniciative pri selitvi oseb z motnjami v duševnem razvoju v Divačo. Ta naj bi bila izvedena v okviru projekta deinstitucionalizacije stanovalcev Doma na Krasu.

Ponavljam, da je neizvajanje deinstitucionalizacije pomeni kršitev konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Na to opozarjamo že 13 let. Že leta opozarjamo tudi, da Slovenija še vedno nima neodvisnega telesa za spodbujanje varovanja in sprejemanje izvajanja te konvencije. Naše priporočilo glede tega je še vedno neuresničeno.

Na področju varstva pravic invalidov dajemo 25 novih priporočil. Neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Neuresničeno tako ostaja na primer naše priporočilo, naj pristojno ministrstvo sistemsko uredi skrb za odrasle osebe z avtizmom.

V letu 2022 smo veliko pozornost namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Decembra lani smo predstavili posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane. Ponovno smo opozorili tudi na dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč in drugih objektov javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter različnih storitev. Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse dajemo Vladi novo priporočilo, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal tudi v več nadstropnih zgradbah in objektih v zasebni lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb.

Prizadevamo si tudi za uvedbo družinske asistence za otroke s posebnimi potrebami, povečanje števila ur do delnega plačila za izgubljeni dohodek za nego otroka s posebnimi potrebami, nenazadnje pa tudi za ureditev prevoza otrok s posebnimi potrebami do kraja izobraževanja in nazaj saj ugotavljamo, da občine v večini primerov le povrnejo stroške prevoza, namesto da bi prevoz organizirale, kot to predvideva zakon.

Že osem let opozarjamo na težave slepih in slabovidnih otrok, ki še vedno nimajo ustrezno prilagojenih učnih gradiv v šolah. Prav tako ni ustreznih prilagoditev pri udeležbi teh otrok na različnih tekmovanjih iz znanja. Nujni so premiki tudi na področju pravic gluhih, da se izobražujejo v slovenskem znakovnem jeziku. Opozarjam, da kadar šole ne zagotavljajo tolmača to predstavlja diskriminacijo gluhih otrok pri dostopu do izobraževanja.

Obravnavanju položaja in pravic otrok tudi sicer pri varuhu namenjamo veliko pozornost. Lani smo obravnavali skoraj 400 zadev. Ob tem pa smo se z vprašanji otrokovih pravic ukvarjali tudi v okviru zagovorništva otrok, kjer smo obravnavali 141 pobud.

Že leta opozarjamo na dolgotrajne sodne postopke saj imajo na otroke bistveno bolj negativen vpliv, kot na drugo populacijo. Kot zelo kritično ponovno izpostavljam pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Vsi organi imajo dolžnost posebej varovati pravice otrok, vključno s pravico, da so slišani v vseh postopkih, ki se nanašajo na njih, in upošteva njihove največje koristi. Lani smo zaznali več pobud staršev, ki so jim bili otroci odvzeti z odločitvijo sodišča ali v nujnih primerih z začasno odločitvijo centra za socialno delo. Poudarjam, da se odvzem otrok proti volji staršev lahko izvede zgolj za čas, ko obstajajo utemeljeni razlogi. Ugotavljamo, da centri za socialno delo premalo v vsakem posameznem primeru pretehtajo vse okoliščine in največje koristi otroka ter spremljajo položaj otroka tudi po svoji odločitvi. Pereča so dolgotrajna rejništva in številne težave, ki so posledica visoko konfliktnih ločitev staršev, socialne izključenosti otrok, revščine otrok ter medvrstniško in spletno nasilje. Prav tako smo lani zaznali kršitve romskih otrok in otrok, beguncev in mladoletnih tujcev brez spremstva. Žal opažamo, da so slednji vse bolj izpostavljeni tveganju izkoriščanja in trgovine z otroki. Več kot očitno je, da je v Sloveniji položaj otrok vse bolj občutljiv, težave otrok pa zaznavamo na vseh področjih. Letos spomladi sem zato enega od namestnikov imenoval izključno za otrokove pravice. Zadovoljen sem, da predlagana novela Zakona o varuhu človekovih pravic širi pristojnost varuha glede otrokovih pravic in predvideva, da se glede na naše obstoječe aktivnosti okrepi pristojnosti varuha.

Glede starejših smo lani zaznali povečanje diskriminacije. Opozorili smo, da so starejši diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov 22, saj dodatni pogoj udeležbe na izobraževalnem programu po našem mnenju ne bi smel temeljiti na starosti, ampak pa kvečjemu na oceni digitalnih kompetenc posameznikov ne glede na njihovo starost. Obravnavali smo tudi zatrjevano diskriminacijo pri kreditiranju starejših. Banke so se sklicevale, da praksa odrekanja kreditov tako imenovanim prestarim osebam temelji na nekem aktu Banke Slovenije. Ugotovili smo, da tak akt ne obstaja. S tem področjem se bomo intenzivno ukvarjali tudi naprej.

V zvezi z varstvom dostojanstva posameznikov, opozarjamo, naj se v zvezi s tako imenovanimi izbrisanimi vse bolj kažejo resne težave v zvezi z zagotavljanjem socialno varstvenih storitev. Obravnavali smo primer osebe, ki ni bila sprejeta v dom starejših, ker ni imela dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Primer smo sicer uspešno rešili, vendar ostaja vrzel na sistemski ravni.

Vladi priporočamo, da pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale na jasen in predvidljiv način zagotovljen dostop do socialnega varstva tudi za to populacijo. Zadovoljen sem, da sta se pristojni ministrstvi v odzivnem poročilu Vlade zavezali, da bosta pripravili sistemske rešitve, ki bodo izbrisanim omogočili dostop do socialnega varstva.

Na področju zaposlenih in brezposelnih že leta opozarjamo na problematiko dolgotrajnosti in posledično premajhne učinkovitosti inšpekcijskih postopkov tudi na delovno pravnem področju. Od Vlade pričakujem, da zagotovi, da bodo postopki nadzora v vseh inštitucijah potekali v razumnih rokih. V nasprotnem primeru je pravna varnost ogrožena.

Vlado in pristojno ministrstvo ponovno pozivamo tudi, naj nadaljujeta dejavnosti za odpravo prekarnosti. To področje je treba zakonsko urediti in predpisati sankcije za kršitelje prepovedi prekarnosti.

Glede pravic LGBTIQ plus že 4 leta opozarjamo, da še vedno ni bil sprejet predlog zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola. Pričakujem, da odgovorni čim prej pripravijo predlog zakona, s tem omogočijo, da se bodo lahko vse posameznice in posamezniki v družbi počutili sprejete. Lansko leto pa je prineslo pomembno odločitev Ustavnega sodišča in spremembo Družinskega zakonika, ki omogočata istospolnima partnerjema, ki živita v partnerski zvezi posvojitev otrok. S tem je bilo tudi uresničeno naše priporočilo iz leta 2018.

Spoštovani! Na področje, ki ga pokriva ta odbor, se v več vidikih nanaša tudi poročilo državnega preventivnega mehanizma. Naloga DPM je krepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Lani smo tako obiskali 98 krajev odvzema prostosti, največ policijskih postaj in domov za starejše. Vsi obiski razen štirih so bili opravljeni brez predhodne najave. Kot državni preventivni mehanizem smo podali kar 571 priporočil, kar pomeni povečanje števila ugotovljenih nepravilnosti glede na pretekla leta. Veliko priporočil se nanaša na varstveno delovne centre, domove za starejše in centre za usposabljanje, delo in varstvo. Opravili smo tematske obiske sedmih domov starejših, z namenom ugotavljanja načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Še vedno se dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti doma in so torej zadržane brez ustrezne pravne podlage. Ugotovili smo, da ustrezne pravne podlage še vedno ni. Na to hudo kršenje omejevanja osebne svobode opozarjamo že 8 let. Tudi Center za usposabljanje, delo in varstvo smo opozorili, da so uporabniki, ki bivalnih prostorov ne morejo, oz. ne smejo samostojno zapustiti, dejansko nameščeni v varovane oddelke brez pravne podlage, postopek take namestitve namreč določa Zakon o duševnem zdravju, vendar nihče od uporabnikov v času naših obiskov ni bil nameščen na podlagi tega zakona, na podlagi odločitve sodišča, v skladu z družinskim zakonikom pa je bil nameščen le en otrok.

Ob obisku enega izmed domov starejših smo ugotovili, da so tudi po koncu pandemije obdržali omejen čas obiskov. Takšna praksa je neprimerna in nedopustna. Obiskali smo tudi 6 kriznih centrov za otroke in mladostnike in opozorili, da se po uveljavitvi Družinskega zakonika čas namestitve otrok v centrih podaljšuje. Opozarjamo, da delovanje centrov ni podrobneje opredeljeno, zato priporočamo, da se pristojno ministrstvo delovanja teh centrov, da ga pristojno ministrstvo uredi bolj celovito glede na vse pristojnosti centrov in glede na dejansko stanje. Lani sem se srečeval tudi s številnimi nevladnimi organizacijami z različnih področij. Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, sem na srečanje povabil tudi predstavnike različnih sindikatov. Seznanili so me s poskusi omejevanja sindikalnega dela in nujnostjo ponovne vzpostavitve socialnega dialoga. Opozarjam, da je socialni dialog nujen na ravni države in posameznih delodajalcev.

Za zagotavljanje večje dostopnosti in prepoznavnosti naše inštitucije za občane in občanke v okolju, v katerem živijo, smo v Sloveniji odprli že okoli 40 varuhov t. i. varuhovih kotičkov v različnih slovenskih občinah. Prav tako smo bili zelo aktivni na mednarodni ravni, kjer smo se udeležili 60 različnih dogodkov, na uradni obisk pa sem sprejel tudi posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice in okolje, gospoda Bojda. Center za človekove pravice pri varuhu je pripravil več priporočil mednarodnih inštitucij, poročil mednarodnim inštitucijam o stanju človekovih pravic in vladavine prava v Sloveniji. Aktivno sodeluje z Evropsko mrežo nacionalnih inštitucij za človekove pravice, Globalnim zavezništvom nacionalnih inštitucij, pa tudi s Svetom Evrope in Združenimi narodi. Posebej aktivni smo bili tudi v Mednarodnem inštitutu ombudsmanov, v katerem opravljam funkcijo enega izmed direktorjev / nerazumljivo/ za Evropo.

Tudi letos, spoštovani, je Vlada pripravila obsežno skupno odzivno poročilo, ki ga je koordiniralo Ministrstvo za pravosodje. To obravnava vsa naša priporočila, ki se nanašajo na Vlado in ministrstva. Zaskrbljujoč je podatek, da je od 75 naših priporočil, ki se nanašajo na Vlado, oz. njene resorje zavrnjenih kar 10 priporočil. Kar 8 priporočil je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, po enega pa še Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za zdravje. Zaradi neprestrinjanja pristojni zavračajo še 7 preteklih priporočil. Opozarjam še na to, da je zavrnjenih 17 priporočil Državnega preventivnega mehanizma. Za varuha človekovih pravic je to nesprejemljivo. Posebej nas skrbi, da se vseh deset zavrnjenih novih priporočil nanaša na ranljive skupine, od tega kar 8 na pravice invalidov. Težko razumem, da se pristojno ministrstvo in Vlada ne strinjata z našim stališčem, da v primeru, ko upravičenec zaprosi za povečanje že priznanega obsega osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ne sme priti do zmanjšanja obsega, kot ga uporabnik že ima. Če ministrstvo meni, da takšnega pristopa obstoječi Zakon o osebni asistenci ne omogoča, bi pričakoval proaktivnost Vlade v smeri odpravljanja nedopustnih posegov v že pridobljene pravice, ne pa birokratsko zavračanje našega priporočila zaradi nestrinjanja. Žal je zavrnjena tudi večina drugih naših priporočil, ki predlagajo rešitve glede težav z izvajanjem osebne asistence. Zadovoljen pa sem, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije po več kot dveh letih kljub prvotnemu zavračanju realizacije našega priporočila, da pravico do izposoje medicinskih pripomočkov zagotovi tudi začasno nepremičnim osebam, končno upoštevalo. Od januarja letos tako novela pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne vključuje več pogoja, da so do določenih vrst medicinskih pripomočkov upravičene le zavarovane osebe s trajno nepremičnostjo.

Spoštovani, odzivno poročilo Vlade potrjuje naše ugotovitve, da je najbolj šibka točka delovanja Vlade neusklajenost stališč in delovanja ministrstev. Prelaganje odgovornosti iz enega ministrstva na drugo bi moralo biti za predstavnike Vlade nedopustno. Vse prevečkrat smo se v državi, smo v državi priča, da ministrstva med seboj ne sodelujejo in ne usklajuje stališč, zato smo Vladi na novo priporočili, da vzpostavi posebno koordinacijo, ki bo zagotovila enotno stališče in delovni načrt uresničevanja tovrstnih priporočil. Absurdno je namreč, da medtem, ko se je Vlada na to odzvala, da je to njena stalna naloga in da vsako leto koordinirano pristopi k obravnavi naših priporočil, dobimo številne neusklajene odzive med ministrstvi. Tak očiten primer je recimo odziv na naše priporočilo, da naj pristojno ministrstvo pristopi k pripravi zakona glede pravnega priznanja spola. Po štirih letih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot nosilno ministrstvo pojasnjuje, da je z dopisom pozvalo Ministrstvo za notranje zadeve, zadeve, da to vprašanje uredi v okviru Pravilnika o izvrševanju Zakona o matičnem registru, Ministrstvo za notranje zadeve pa se je odzvalo, da tega vprašanja ni mogoče urediti s spremembo pravilnika, temveč bi ga bi ga bilo treba urediti z zakonom, za katerega je odgovorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Takšen ping pong med ministrstvi je ponižujoč do tistih, ki jih ta problematika zadeva. Nenazadnje pa kaže tudi na nespoštljiv in neprimeren odnos nenazadnje tudi do institucije Varuha človekovih pravic, ki v državi skrbi za spoštovanje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spoštovani. Spremembe so nujne, tudi če to zahteva več napora, več sodelovanja in večje sistemske spremembe.

Hvala lepa.