Dobro jutro vsem, spoštovani državni sekretar s sodelavcem, spoštovani kolegi poslanci, poslanke, dober dan tudi vam. Kot je uvodoma dejal doktor Šoltes, 120 milijard na letni ravni na škodo Evropske unije je res gromozanski znesek, negativni. Ta učinek jaz ocenjujem, da ni samo rak rana gospodarstva, ampak tudi rak rana celotne družbe v Evropi. Tako, da tukaj je v tem samem obrazložitvenem memorandumu to dokaj decidirano zapisano, da je to res velik, velik problem v Evropski uniji. Zdaj kot smo slišali, gre predvsem za, se pravi za okrepitev boja proti korupciji na ravni Evropske unije s harmonizacijo korupcijskih kaznivih dejanj, da se pravi zadeva poenoti. Zdaj, kaj to pomeni. Zdaj poslanci ste si pogledali od Sveta oz. Evropske komisije materijo in ko so delali primerjalno analizo kaznivih dejanj vizavi držav članic smo lahko ugotovili, da določena kazniva dejanja seveda niso harmonizirana, se pravi, da ne pokrivajo celotnega spektra kaznivih dejanj. Jaz sem zasledil predvsem nezakonito obogatitev. To kaznivo dejanje ima v nacionalni zakonodaji zgolj osem držav članic in pa trgovanje z vplivom, trgovanje z vplivom tudi ni v vseh nacionalnih državah članicah Evropske unije, tako da to naslavlja ta direktiva. Poleg tega seveda tudi vzpostavitev obveznosti sprejetja ustreznih ukrepov za preprečevanje korupcije in pa da bodo vse te oblike korupcije, ki so zapisane v predlogu direktive opredeljene dejansko kot kaznivo dejanje. Zdaj seveda tudi kazni, ki so omenjene od zapornih kazni naj bodo takšne, da bodo seveda odvračale morebitne storilce teh zavržnih dejanj. Tudi tukaj velja biti posebej čuječ, da so te kazni dovolj visoke, da potem, ne po oprostitvi, spet se ne postopa enako. Zdaj, kot pa je rekel doktor Šoltes, da bo, da lahko vpliva ali pa verjetno bo vplivala na proračun Republike Slovenije, predvsem v delu, kjer se bo moglo seveda resurse zagotoviti, človeške, finančne, tehnične, za specializirane organe. Pa potem mogoče gospod dr. Šoltes ob koncu, če imate že mogoče podatek, če bo Slovenija pri teh specializiranih organih, recimo, pri specializiranem državnem tožilstvu okrepila svojo ekipo, ki vemo da so malo kadrovsko podhranjeni in pa potem še naslavlja direktive, organe, pristojne za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Se pravi, če bo tudi policija se v tem kontekstu okrepila, če bomo morebiti tudi v Sloveniji dobili finančno policijo, posledično. Če imate kakšne take podatke.

Zdaj v naši zakonodaji pod poglavjem kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva je 12 kaznivih dejanj, ki naslavljajo korupcijo. Ne. Zdaj vseeno še lahko ugotovimo, da naša nacionalna zakonodaja, da določene znake kaznivih dejanj preohlapno definira, lahko rečemo pa tudi so še, po moji oceni, nekakšne, nekakšne nedoslednosti med aktivnim in pasivnim podkupovanjem. Zdaj mi lahko za našo državo, mi seveda tej direktivi ne bomo nasprotovali, ampak vendarle pa lahko ugotovimo, da je javni sektor, ki ga tudi direktiva naslavlja v Sloveniji, lahko rečem javni sektor in posledično razpisi so nekako eldorado, eldorado za morebitno korupcijo. Zdaj vsi smo bili zgroženi na kako lahkoten način, da rečem v pogovornem jeziku, se tala javni denar in zdaj vsi spremljamo to stanje, ki ga je povzročila posredno ali neposredno ministrica Ajanović Hovnik, kjer je 300000 € dobila njena bivša poslovna partnerica za Inštitut za preprečevanje enakosti spolov s sedežem v Mariboru, od koder tudi jaz prihajam kot poslanec. Zdaj, 300000 € se mogoče zdi malo, ampak zdaj, če pogledamo slovensko povprečno plačo, 1400 € mora državljan delati 215 mesecev oz. skoraj 18 let. To zdaj verjetno se nam ne zdi vsem to normalno. Zdaj, seveda ne moremo prejudicirati kaj se je tukaj zgodilo in kaj ne, ampak kakorkoli, ko potem naša Komisija za preprečevanje korupcije dobi, dobi te sume morebitnih korupcijskih tveganj pa potem rabi pol leta za predhodni preizkus, glejte, karavana gre dalje, vmes se že podobne zgodbe dogajajo, tako da tukaj moramo mi predvsem popraviti še v tem delu našo nacionalno zakonodajo. Ali pa primer, ne vem, kot celo gospodarski minister Han sam na protikorupcijsko komisijo, da primer podjetja mariborskega župana g. Arsenoviča, kjer je tudi na razpisu dobil 1,8 milijona evrov za vlaganje v turistično infrastrukturo, pa ne rečem, da je s tem kaj narobe, niti s prvim niti z drugim, ampak so primeri, ki pa potem mogoče v neki časovni premici zatajimo, kar potem traja, kot sem rekel, šest mesecev, da sploh opravi predhodni preizkus. Tako da zaenkrat toliko, pa gospod Šoltes, mogoče potem tista vprašanja. Hvala lepa.