Najlepša hvala.

Okej, davčne reforme v takšni obliki ne bo. Saj gospodarstvo si je verjetno oddahnilo, strinjamo pa se glede obdavčitve plač. Tukaj je treba narediti res striktne ukrepe, da bodo ljudje z nižjimi obdavčitvami lahko imeli več in lahko tudi več trošili, na ta način bomo več davkov pobrali, zagotovo. Če pogledate lestvico OECD, kje smo pri obdavčitvi plač, smo res na vrhu. Če pogledate tudi ostale lestvice, pa smo v bistvu na sredini, tudi kar se tiče kapitala. In tukaj je ta krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij, direktorjev in tako naprej, glede obdavčitve kapitala, ko vsi pravimo, da tukaj smo na dnu lestvice, pa smo v bistvu v zlati sredini. In je treba tudi imeti pred očmi eno dejstvo, da so pri obdavčitvah kapitala lastniki tisti, ki nosijo zelo veliko breme za samo poslovanje podjetij, za izplačevanje plače in tako dalje, in je prav, da so v bistvu tudi iz tega naslova nagrajeni, ne pa dodatno obdavčeni.

Glede davčne reforme, ki bi polnila proračun, okej, razumem odgovor, da ni mišljena davčna reforma na takšen način. Ampak na drugi strani, predsednik Vlade, nastajajo silni izdatki. Samo za plače v javnem sektorju bomo namenili več kot milijardo evrov. Izhodišče, tudi za pogajanja, seveda, kar je bilo v medijih, je 650 milijonov evrov. 600 smo jih že dali. To je milijardo 250 milijonov evrov. Potem je tukaj, okej, sodna reforma je zelo malo, ampak je še ogromno drugih izdatkov, recimo pri zdravstveni reformi, katere obrise lahko spet približno vidimo v medijih. Se pravi, ključno je, na kakšen način, mi se strinjamo in smo za to, da je to prijaznejši način obdavčitve nepremoženja, ker poberemo zelo malo, mislim, da so izračuni tam okrog 30, 40 milijonov evrov. Ali se splača ljudi jeziti z obdavčitvijo premoženja na takšen način? Po mojem mnenju ne, zlasti ne nepremičnin, ki so jih ljudje z lastnimi rokami zgradili. Se pravi, na drugačen način, na prijaznejši način pobirati davke, da ostane potem v davčni blagajni več. To je naše priporočilo vladi pri tem, ko pripravlja davčno reformo.