Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi poslancu Vrtovcu za vprašanje.

Lep pozdrav odhajajočim mladim. Srečno pot!

Kar se tiče davčne reforme, je treba stvar vzeti v širšem kontekstu. Davčna reforma ni bila nikoli mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun. Ta del v celoti zavračam. Nikoli ni bil ne interes ne namen vlade, da bomo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun. Nenazadnje so tudi analize pokazale, da v resnici kaj dosti manevrskega prostora na to temo sploh ni pri obdavčitvah.

Obstaja pa nekaj nespornih dejstev in jih bom navedel ponovno. Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi. In ta del zahteva osvežitev in ta del bo dobil osvežitev, bo pa ciljna osvežitev in na tem se bo delalo. Hkrati je Slovenija po obdavčitvi premoženju na 22. mestu v Evropi, ne pa nujno nepremičnin, premoženja. Ampak glede na to, da se je o tem na tem področju … in predlogi, ki so takrat zaokrožili niso bili ne politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo, sem zelo jasno povedal, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo. In tudi danes povem, da davčna reforma ni nekaj, kar je v ospredju. Bom navedel, kaj je v ospredju. Cela Evropa se pripravlja na prihodnje fiskalno leto in na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti, cela Evropa. Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo. Pakt stabilnosti, ki bo na aprilski seji, tudi pred vami, tudi vi boste dobili ta okvir na naslednji seji, mislim, da je to še ta teden, bo natančno opredelil to vprašanje, o katerem ste me vprašali: Na kakšen način bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ? V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah seveda morali upoštevati fiskalno vzdržnost, in jo planiramo, v okvirih, ki vam bodo predstavljeni, je to zajeto. Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3 % letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg, v povprečju približno za eno odstotno točko na leto. To je tudi znotraj teh pričakovanih okvirov, novih okvirov, ki jih bo Evropska unija sprejemala za prihodnje sedemletno obdobje. Pakt stabilnosti, ki je pripravljen in ki ga boste dobili, je bil predebatiran z najeminentnejšimi makroekonomisti Slovenije v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, in to je najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar. Denar je znotraj okvirov.

Ali bo to pomenilo, da bomo morali spreminjati zakonodajo na marsikaterem področju? Ja, jo bomo pač spreminjali takrat, ko bo to potrebno. Zagotovo pa ne na način, kot je bil predstavljen, in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov. Ne, stvar bo usklajena na drugem nivoju.

Se priporočam za razpravo takrat, ko boste imeli pred seboj ta dokument, to bo v kratkem. Do takrat pa lahko povem samo še enkrat: davčne reforme, kot je bila predstavljena s strani nekaterih strokovnjakov, če hočete, političnih funkcionarjev v preteklosti, ne bo.