Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem današnjim gostom, pa tudi članom odbora!

Komisija se je seznanila tudi z dejavnostjo Slovenskega društva Informatika in Slovenskega društva za jezikovne tehnologije ter Univerze v Ljubljani, s katero pomembno prispevajo k razvoju slovenskega jezika v digitalnem okolju. Fakulteta za računalništvo in informatiko je vodila projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki se je zaključil februarja 2022. S projektom so razvili jezikovne modele in pripravili orodja za dvig digitalne ravni slovenskega jezika, in sicer orodja za prevajanje, prepoznavanje govora s semantično obdelavo jezika kot prepoznavno imenski entiteti, ekstrakcijo povezav in odkrivanje referenčnosti ter orodje za vnos slovarjev za različne domene in področja.

V društvih poudarjajo, da je pomembno s tem projektom nadaljevati, saj je gospodarstvo dobilo sedaj prosto dostopna orodja, ki jih lahko uporabljajo v svojih produktih. Ustanovljena je bila medresorska skupina za jezikovne vire in tehnologije, ki jo vodi predstavnica Ministrstva za digitalno preobrazbo. V sodelovanju s to skupino bo Ministrstvo za kulturo pripravilo program stabilnega financiranja razvoja slovenskega jezika.

V septembru so na fakulteti pridobili večji projekt Javne agencije za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, s katerim bodo pripravili velik jezikovni model za slovenski jezik z izključno slovenskimi viri in ga prilagodili za 5 primerov uporabe v podjetjih, v zdravstvu, v muzejih in tako dalje. Poleg tega v omenjenih društvih organizirajo jezikovno tehnološka predavanja, kjer predstavljajo raziskovalne rezultate. Ti dogodki so posneti in objavljeni ter dostopni javnosti.

Letos so na Fakulteti za računalništvo in informatiko organizirali poletno šolo, ki je bila zelo dobro obiskana s strani udeležencev in predavateljev iz celega sveta. Dogodek se je nadaljeval z evropsko poletno šolo umetne inteligence v organizaciji Društva za umetno inteligenco, v Slovenskem društvu Informatika pa predvsem skrbijo za jezikovno terminologijo; na področju računalništva skrbijo za največji slovar z več kot 7 tisoč gesli. Društvo izdaja tudi svojo strokovno revijo, v katerem objavljajo seznam novih gesel.

Komisija se je seznanila s stališčem Lektorskega društva Slovenije, ki je prek širših poklicnih skupin lektorjev, tolmačev in prevajalcev podpira prizadevanja države za razvoj slovenskih digitalnih jezikovnih virov. Pri tem poudarjajo vlogo omenjenih skupin jezikovnih poklicev pri ozaveščanju in širjenju rabe jezikovnih virov, kar je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo in jih podprlo pri opolnomočenju jezikovnih poklicev, pri rabi jezikovnih virov, kot tudi pri projektih, s katerimi ozaveščajo o pomenu javne rabe slovenskega jezika. Člani komisije so v razpravi opozorili med drugim na nekatere jezikovne probleme, ki se pojavljajo v različnih okoljih. Pri tem so na primer izpostavili obmejno območje Gorice oziroma Nove Gorice, ki sicer ni opredeljeno kot dvojezično območje in kjer je zaznati težave pri pravilni rabi slovenskega jezika v italijanskem jezikovnem okolju in italijanskega v slovenskem jezikovnem okolju. Na italijanski strani obstaja interes po učenju slovenskega jezika, in ker goriška občina ni dvojezična, to institucionalno ni mogoče. Obmejno področje italijanske Gorice in slovenske Nove Gorice je močno jezikovno in kulturno prepleteno, še zlasti bo to prišlo do izraza leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica prestolnici kulture. Zato bi v prid temu dejstvu ali pa prav za to veljalo na državni ravni več storiti pri opolnomočenju govorcev za pravilno rabo slovenskega jezika, še zlasti, ker je raba slovenščine pogosto podrejena italijanščini. Obenem bi bilo zaradi zgodovinske povezanosti obeh mest pomembno učenje obeh jezikov, enakopravno znanje tako slovenskega kot italijanskega jezika bi omogočilo ohranjanje in razvoj jezikovne barvitosti obmejnega področja oziroma bogatilo jezikovno okolje na obeh straneh meje. Komisija poudarja, da je jezik eden od najpomembnejših elementov, ki definira kulturo oziroma narodno identiteto. Zavedati se je treba, da se učenje jezikov začne v zgodnjem otroštvu, ko so otroci jezikovno najbolj dojemljivi. Vzgoja za slovenski jezik bi morala biti prioriteta zlasti v vrtčevskih in osnovnošolskih kurikulumih, predvsem zato, ker so digitalne aplikacije del otrokovega vsakdana prek iger, branja, spletnega mreženja in tako dalje. V tujem, pretežno angleškem jeziku ter pravzaprav zmanjšujejo potrebo po rabi slovenščine. Komisija tako izpostavlja vprašanje, kako mlade spodbuditi k rabi slovenščine, da bi jo prepoznali kot jezik sodobnosti in jo kot materin jezik ponotranjili ter ji dali priložnost oziroma prednost pred tujimi jeziki. Komisija poudarja, da bi morala država še bolj aktivno spodbujati možnost prehoda slovenščine v digitalni svet, s čimer bi različna digitalna orodja in orodja umetne inteligence mladi generaciji postala opcija izbire. Komisija se je pri tem seznanila z informacijo, da so zaradi doseganja dosedanjega razvoja orodij za dvig ravni slovenščine v digitalnem okolju v prosto dostopnem repozitorju, kot je na primer KLAR, ki je del evropske digitalne infrastrukture, na voljo viri, na podlagi katerih podjetja lahko že sedaj razvijajo modele v Slovenskem jeziku in jih objavijo na večjih repozitorjih in uporabljajo tudi za svoje storitve. Komisija izpostavlja tudi problematiko prevajanja pretočnih vsebin tujih avdiovizualnih ponudnikov, kjer ni opaziti aktivnosti s strani pristojnega ministrstva. Komisija je v sklepnem delu razprave pozdravila vsa prizadevanja v smeri razvoja slovenščine kot digitalnega jezika, saj tako slovenščino enakopravno umešča med sodobne svetovne jezike. Komisija je kot pomembno izpostavila financiranje različnih projektov, ki bodo omogočili razvoj orodij oziroma modelov za opolnomočenje slovenščine v digitalnem okolju. Obenem pa je treba nadaljevati s podporo učenja slovenskega jezika na različnih ravneh in področjih. Slovenski jezik je jezik vzgoje, izobraževanja, stroke, tehnike, znanosti, kulture, zabave, umetnosti, jezik osnovnega sporazumevanja in tako dalje. Slovenščino je treba spodbujati in promovirati tudi na obmejnih območjih oziroma v slovenskem zamejstvu, kjer slovenščina, kot na primer na avstrijskem Koroškem, že presega status samo manjšega jezika in je zanimanje za učenje slovenščine tudi s strani večinskega prebivalstva in tako doprinesti k ohranjanju jezikovno bogate dediščine. Zato je treba še bolj strokovno in finančno podpreti inštitucije, ki se ukvarjajo z zaščito in razvojem slovenskega jezika na vseh področjih. Komisija je tudi predlagala razmislek o tem, da bi zakonodajno oziroma pravne akte pripravili v slovenskem jeziku, razumljivem najširšemu krogu državljanov, kar bi prispevalo tudi k razvoju demokratičnih institucij.

Hvala.