Hvala za besedo.

Spoštovani!

Zagotovo se lahko strinjamo, da razloge za povečanje migracij in posledično nedovoljenih vstopov v našo državo, da je mogoče iskati v povečanju nestabilnosti v državah izvora migracij kot tudi v razmerah in politikah tranzitnih držav skozi katere migracijski tokovi potujejo. Ustrezno upravljanje nedovoljenih migracij je med prednostnimi nalogami policije. Slovenska policija stalno izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je poudarek na odkrivanju organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov. Ugotovitve namreč kažejo, da velika večina oseb, ki nedovoljeno vstopi v Evropsko unijo, za del ali celotno svojo pot uporabi storitve tihotapcev. Gre za izjemno donosno dejavnost, ki dobiček kuje na račun usode ljudi, za to temu področju namenjamo posebno pozornost. Pri tem namenjamo velik poudarek mednarodnemu sodelovanju tako v sodelovanju z Europolom kot sosednjimi državami, drugimi državami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana, saj se zavedamo, da je na tem področju potreben skupen in celovit pristop. Naj izpostavim nekaj izmed njih. Na temo nedovoljenih migracij in kako se soočati z njimi, so se že novembra lani v okviru Brdo pri / nerazumljivo/ sestali šefi policij iz Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške. 1. februarja letos je bil v Italijo napoten slovenski policijski ataše, kar pripomore k učinkovitejši izmenjavi informacij med slovensko in italijansko policijo, predvsem na področju odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. 17. februarja letos so se v Mariboru sestali predstavniki vodstva policije in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve Avstrije. Navedeno je bilo za izhodišče, da sta slovenska in avstrijska policija začeli izvajati okrepljene mešane patrulje na obeh straneh meje in skupne poostrene nadzore z namenom odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. 4. maja 2023 se je generalni direktor policije na Bledu sestal s šefom avstrijske policije generalnim direktorjem za javno varnost. Glavna tema njunega pogovora je bila dvostransko sodelovanje med policijami obeh držav ter okrepljene skupne aktivnosti pri nadzoru skupne meje in migracijske razmere v regiji. 7. in 8. maja 2023 se je generalni direktor policije skupaj z ministrom v Severni Makedoniji izvedel dvodnevni delovni obisk, ki sta ga izkoristila tudi za pogovor s svojima kolegoma na temo obvladovanja migracij. 9. maja 2023 so predstavniki vodstva Slovenske policije izvedli delovno srečanje s predstavniki uprave za mejo hrvaške policije. Delegaciji sta se dogovorila za izmenjavo analitičnih podatkov in za krepitev mešanih patrulj za namene odkrivanja in preprečevanja sekundarnih migracij, vključno s skupnimi patruljami na javnih prevoznih sredstvih, torej v vlakih. Med 1. in 15. junijem 2023 je v Vadbenem centru Vinka Beznika Gotenica potekalo strokovno usposabljanje kriminalistične policije s področja trgovine z ljudmi. Usposabljanja so se o policistih in kriminalisti v zvezi z vseh policijskih uprav in Uprave kriminalistične policije GPU (Generalne policijske uprave) udeležili še tožilci z Vrhovnega državnega tožilstva, Specializiranega državnega tožilstva in Okrožnih državnih tožilstev, Predstavniki službe za podporo oškodovancem z okrajnega sodišča v Ljubljani, službe za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi varnostnih agencij Bosne in Hercegovine, nizozemskih varnostnih organov ter nevladnih organizacij Karitas in društvo Ključ. 6. junija 2023 je v Rimu potekal trilateralni sestanek šefov policij Italije, Slovenije in Hrvaške, na katerem je bila glavna tema pogovorov skupno policijsko sodelovanje med državami in poudarek na sodelovanju na področju upravljanja migracij, zagotavljanje notranje varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu na Zahodno balkanski migracijski poti. 13. junija 2023 je na Ptuju potekal trilateralni sestanek vodstev mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, na katerem je bila obravnavana problematika nedovoljenih migracij ter so bili dogovorjeni ukrepi za izboljšanje policijskega sodelovanja, predvsem pri medsebojnem sprotnem obveščanju o učinkovitejšem delu skupnih oblik policijskega sodelovanja. Tukaj so mišljene mešane patrulje, skupni nadzori in akcije, izmenjava analitičnih podatkov in sprotno obveščanje o varnostnih pojavih in večjem nadzoru nad javnimi čezmejnimi prevoznimi sredstvi, ki predstavljajo povečana tveganja za tihotapljenje migrantov. To pa zaradi tega, ker dejansko tako kot smo že slišali, so se spremenili ti migracijski tokovi iz zelene meje na glavne cestne povezave. 6. julija 2023 je v Mariboru potekalo srečanje vodstev mejnih policij, slovenske in avstrijske policije. Na sestanku je bil dogovorjen nov način delovanja v okviru skupnih oblik dela, predvsem ko gre za mešane patrulje in skupne poostrene nadzore. Prav tako so bile dogovorjene regionalne kontaktne točke za sprotno obveščanje na področju nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. Dogovorjen je bil tudi skupen način dela, ki bo temeljil na izmenjavi analitičnih podatkov s področja nedovoljenih migracij. 19. julija 2023 so predstavniki Slovenske policije v Pontiasu na italijansko švicarski meji izvedli delovni sestanek z vodjo italijanske mejne policije ter predstavniki švicarskih varnostnih organov. Na sestanku so predstavniki Slovenske policije izmenjali stališča glede pogojev za ponoven sprejem tujcev skladno z bilateralnim sporazumom. Dogovorili so se za okrepitev mešanih patrulj na slovensko italijanski meji ter za izvedbo drugih operativnih ukrepov. Danes imamo mešane patrulje na vseh mejah. 22. in 23. julija 2023 se je generalni direktor policije v Budimpešti udeležil mednarodnega sestanka šefov policije. Sestanka so se udeležili šefi oziroma predstavniki policije Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Romunije. Ena izmed osrednjih točk pogovorov so bili postopki za pospešitev izmenjave informacij na področju preprečevanja in obvladovanja nedovoljenih migracij in drugih varnostnih tveganj v regiji. 24. in 25. avgusta 2023 je Slovenska policija organizirala srečanje vodstev kriminalističnih policij Slovenije in Hrvaške pod okriljem projekta TENE-2. Srečanje je bilo še posebej pomembno, zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje in ukinitev policijskega nadzora na skupni meji, zaradi česar so se razvile nove oblike mednarodnega sodelovanja za skupen boj proti različnim oblikam kriminalitete. Generalni direktor policije je 15. septembra 2023 v svojem pismu glavnemu ravnatelju hrvaške policije pozval k okrepljenemu delu mešanih policijskih patrulj na območju Rigonce in Dobove. Navsezadnje generalni direktor policije je tudi v tem trenutku na srečanju šefov policij Evropske unije, kjer je ravno tako ena od glavnih tem soočanje z nedovoljenimi migracijami. Vsem navedenim aktivnostim v vodstvu policije so sledili izvedbeni operativni sestanki s policijami sosednjih držav, predvsem na strokovni ravni, kar se tiče organizacijskih enot generalne policijske uprave in pa regionalni, torej policijskih uprav in lokalni ravni, torej policijskih postaj, ki mejijo na policijske postaje v sosednjih državah. V zvezi boja zoper tihotapstvo nezakonitih migrantov je treba poudariti sodelovanje z agencijo Europol in drugimi državami Evropske unije ter državami Zahodnega Balkana skozi izvedbo dejavnosti v okviru projekta evropske več disciplinarne platforme za boj proti kriminalu EU pakt. Pri tem policija sodeluje pri izvedbi operativnih dejavnosti ki so povezane s preiskavami dejavnosti organiziranih hudodelskih družb. V okviru dejavnosti in mandata Europola in v sodelovanju z Evropskim centrom za boj proti nedovoljenim migracijam policija skupaj z Republiko Hrvaško, Nemčijo in Bosno in Hercegovino sodeluje pri delovanju operativne delovne skupine Operational Task Force. Delovanje je usmerjeno v izvedbo in koordinacijo skupnih preiskav kaznivih dejanj tihotapstva ljudi. V okviru dejavnosti Impact, Policija sodeluje pri izvedbi dejavnosti iz operativnega akcijskega načrta in dejavnosti v okviru delovanja operativne skupine Task Force Western Balkan. Delovanje operativne skupine je usmerjeno v izmenjavo informacij o prejetih tihotapcih ter izvedbo skupnih operativnih dejavnosti. Slovenska policija ima vzpostavljeno 24 urno dosegljivost za izmenjavo nujnih operativnih podatkov z ostalimi državami z namenom takojšnjega ukrepanja v primeru prijetja tihotapcev v kateri izmed sodelujočih držav. Torej, če strnem, za zagotavljanje ustreznega stanja varnosti meja in notranje varnosti ter odzivanja na tveganja s področja nedovoljenih migracij, v policiji izvajamo naslednje ukrepe: intenziviranje analitske dejavnosti, vključno z rednimi izmenjavami podatkov s hrvaškimi, italijanskimi in avstrijskimi varnostnimi organi. Tukaj gredo celo že aktivnosti v to smer, da bi predvsem s hrvaškimi varnostnimi organi pripravljali skupne analize. Opremljeno, torej okrepljeno spremljanje stanja na področju ilegalnih migracij ter pridobivanje in izmenjave informacij, intenziviranje pridobivanja kriminalistično obveščevalnih podatkov in preiskovanja organizirane kriminalitete, poudarjeno spremljanje dogajanja na širšem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na stanje migracij na meji s Hrvaško. Intenziviranje, pridobivanje informacij od policijskih atašejev sosednjih držav, EU agencij, predvsem Frontexa.

Okrepljeno izvajanje izravnalnih ukrepov na najbolj obremenjenih območjih. Ti tako imenovani izravnalni ukrepi, kot sem že tudi pri predstavitvi letnega poročila o delu policije izpostavil oziroma omenil, v bistvu večinoma nadomeščajo neposreden nadzor državne meje, kot se je izvajal pred vstopom Republike Hrvaške v Schengensko območje. Poostreni nadzori na področju izravnalnih ukrepov na najbolj ogroženih območjih. Tukaj moram reči, tako kot smo že slišali, ja, če so v lanskem letu glavne migracijske poti, govorimo o nedovoljenih migracijah, potekale po zeleni meji, se z vstopom Republike Hrvaške v schengensko območje to spremenilo in te glavne nedovoljene migracijske poti potekajo preko različnih cestnih povezav, železnic in podobnega. Potem stalna prisotnost uniformiranih policijskih patrulj na avtocestnem križu z namenom ugotavljanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete, okrepljeno izvajanje mešanih patrulj s hrvaško policijo tam kjer je to najbolj kritično, istočasno izvajamo mešane patrulje tudi z italijansko, avstrijsko in madžarsko policijo. V tej zvezi je generalni direktor policije tudi pozval glavnega ravnatelja, da se s ciljem preprečevanja prehajanja večjih skupin migrantov na najbolj obremenjenih območjih Policijske uprave Novo mesto oziroma policijske postaje Brežice še dodatno okrepi izvajanje mešanih patrulj, torej slovensko-hrvaških mešanih patrulj. Okrepljeno in usmerjeno izvajanje policijskih nalog na Policijski upravi Novo mesto z maksimalnim angažiranjem specializiranih enot za nadzor državne meje, sektorja mejne policije o upravljanju uniformirane policije, uporabo policijskih helikopterjev in dronov. Policijski helikopter je v bistvu približno 75 % nalog, ki jih opravi, je povezano z varovanjem državne meje. Potem dronov, policijske konjenice in policijskih psov. Ob tem policija sodeluje z lokalno skupnostjo za zagotavljanje stalne navzočnosti policije na teh območjih, sploh tistih, ki so najbolj obremenjena z vidika prehodov migrantov, aktivnosti so usmerjene predvsem za varnost na splošno lokalne skupnosti, normalnega poteka življenja in varnosti prebivalcev na teh območjih. Povečanje kapacitet policijskih prostorov na območjih policijske uprave Novo mesto za obravnavo migrantov, ki nedovoljeno prestopajo notranjo mejo. Ja, zavedava se, da je Policijska uprava Novo mesto najbolj obremenjena, zdaj že nekaj časa in prav je, da policistom kolikor toliko oziroma kolikor je v naši moči, olajšamo pogoje oziroma omogočimo pogoje za kar se da moteno delo in sem spada tudi ureditev določenih prostorov, kjer policisti izvajajo postopke z nedovoljenimi migranti,

Intenzivira nadzor nad območji nastanitvenih kapacitet prosilcev za mednarodno zaščito. Ja, tam, kjer gre za azilne centre, kjer prosilci za mednarodno zaščito čakajo na rezultat vloge za mednarodno zaščito, torej, ali bo ta vloga odobrena ali ne bo odobrena. Ja, dejansko ta območja pomenijo za nas neko večjo stopnjo tveganja, da lahko pride do kršitve predpisov, torej do kaznivih ravnanj, zato smo na vseh teh mestih okrepili našo navzočnost. Napotovanje slovenskih policistov na skupne operacije Frontex na območje držav Zahodnega Balkana oz. območja, ki so za Slovenijo strateško operativno pomembne. Angažiranje napotenih policistov, da nemudoma posredujejo vse relevantne informacije o morebitnih migracijskih gibanjih, ki bi pomenila tveganje za Slovenijo in pa opozarjanje EU agencij, predvsem Frontexa, na trende in spremembe v migracijskih tokovih v širši regiji. Tudi mi ocenjujemo, da smo pri tem uspešni. V letošnjem letu do 24. 9. 2023, so policisti, tako kot smo slišali, na vseh notranjih mejah skupaj ugotovili 43 tisoč 458 nedovoljenih vstopov. Večina se seveda nanaša na Republiko Hrvaško. Res pa je, torej večina nedovoljenih vstopov se nanaša na mejo z Republiko Hrvaško, res pa je, da so nezakoniti migranti zelo dobro seznanjeni z azilnimi in drugimi postopki, možnostmi nalažji prehod državne meje ter s svojimi pravicami. Ugotavljamo, da pri tem pogosto izkoristijo postopek mednarodne zaščite, saj skoraj vsi tujci takoj po prijetju podajo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. To za policijo pomeni, da policisti po ugotovitvi istovetnosti, preveritvi osebe po evidencah in izpolnitvi registracijskega lista privedejo tujce v nadaljnji postopek v azilni dom. Razlika pri teh postopkih v primerjavi s tem, s podobnimi postopki, ki jih izvajajo v Republiki Hrvaški, tam policisti osebo, torej tujca, ki ga zalotijo pri nedovoljenem vstopu v državo, napotijo, da se mora v določenem času zglasiti v azilnem domu. Mislim, da je ta čas 24 ur. Ja, pri nas tudi z vidika humanosti te osebe pripeljemo na mesto, kjer imajo možnost potem podati vlogo za mednarodno zaščito. Menimo, da je prednost tudi v tem, ker bi sicer imeli bistveno več lokacij ali pa krajev, kjer bi lokalna skupnost ugotavljala veliko prisotnost nedovoljenih migrantov in pa s tem, bom rekel, tudi izpostavljala občutek, ki se v zvezi s tem pojavlja pri njihovih prebivalstvih, torej ta občutek, kot smo že slišali, na nek način gre za neobičajno situacijo, ki pri ljudeh lahko sproža različne občutke, tudi kot smo slišali, na nek način strahu

Kar je še pa, torej moram še enkrat povedati in poudariti, tisti trenutek ko policist zaloti osebo, torej tujca pri nedovoljenem vstopu v državo, in ko tujec izrazi namero za priznanje mednarodne zaščite oz. za podajo vloge za mednarodno zaščito, so postopki policijski jasni kaj smejo narediti, saj o tem odloča drug pristojni organ kateremu osebo predamo v nadaljnji postopek. Torej naša pristojnost se s tistim trenutkom neha. Kar je pa še bolj pomembno, smo v letu 2025 tudi zaradi tega, ker sem prej omenil, ker gre pri ilegalnih migracijah, kar se sprovajalcev tiče, za zelo dobičkonosen posel. Torej v letošnjem letu, do 25. 9., obravnavali 235 primerov v katerih smo prejeli 275 tihotapcev ljudi. Šlo je za 267 tujcev in 8 slovenskih državljanov. Za 250 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor, kar kaže na to, da nismo učinkoviti le pri odkrivanju in prijemanju tihotapcev, temveč tudi pri zbiranju dokazov, da je nekdo storil tako kaznivo dejanje. Poudarjamo, da slovenska policija z različnimi taktikami in metodami dela, ki jih prilagaja varnostnim razmeram, kljub povečanju nedovoljenih migracij še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti prebivalcem v obmejnem območju ter širšemu nacionalnem in evropskem prostoru. Konec koncev na to kažejo tudi statistični podatki. Na prejšnji seji sem predstavil statistične podatke, na primer o varnostno pomembnih dogodkih, ki jih je policija obravnavala v preteklem letu in izpostavil tudi trend gibanja števila kaznivih dejanj, ki bi ga rad še enkrat izpostavil, gre pa za podatke o številu kaznivih dejanj, kot, bom rekel, o tistih najhujših oblikah kaznivih ravnanj. Leta 2013 smo govorili o 94 tisočih kaznivih dejanjih. Vsako leto se je ta številka zmanjševala do leta 2020-2021, ko je bila, razumljivo, najnižja, tudi zaradi covid situacije, v letu 2022, pa nekako prehajamo na številko, ki je veljala pred letom 2020 in v skladu s tem trendom se je tudi skupno število kaznivih dejanj nekoliko povečalo tudi v letošnjem letu, kar pa še vedno pomeni, če primerjamo s tem desetletnim obdobjem, da danes je v Sloveniji storjenih skoraj polovica oz. nekaj več kot polovica kaznivih dejanj, kot jih je bilo še pred desetimi leti. Torej to število kaznivih dejanj se je skoraj prepolovilo. Govorimo o številki recimo 94 tisoč 485 v letu 2013 in pa tudi številki 40 tisoč 836 v lanskem letu. Z okrepljenim izvajanjem izravnanih ukrepov, mogoče, če smo že pri številkah, dejansko statistični podatki, Upam, da bo tako ostalo, da to ni samo začasen trend, kaže da nam upada, da nam upada tudi število nedovoljenih migracij, govorimo o obdobju zadnjih desetih dni, Če se nam prej številke vrtele tam okrog 300 dnevno, je recimo, v zadnjih desetih dneh sta bila samo dva dneva taka, ko je številka prerasla številko 300, v ostalih primerih se je gibalo, v štirih dneh se je gibalo med 200 in 300, tam okrog 250 ali pa manj, v zadnjih treh pa je ta številka celo pod 200. Ja, zavedam se, da gre lahko tudi mogoče za naključje, ker desetdnevni podatki v zadnjem obdobju niso tisti, ki bi lahko govorili o daljnoročnih napovedih. Na splošno pa pričakujemo podobno kot je to bilo lansko leto, da v pozni jeseni in čez zimo, da bodo podatki o številu nedovoljenih prehodov manjši, kot pa recimo skozi leto, saj takšen je bil trend v lanskem letu.

Torej, če še enkrat izpostavim z okrepljenim izvajanjem izravnalnih ukrepov in skupnih patrulj s policijami vseh sosednjih držav, tudi s hrvaško policijo, uspešno obravnava nedovoljene prehode meje in odkrivamo tudi tihotapce ljudi. Pomembno je sodišče, ki pa mu pri tem sledimo, je pa zagotavljanje varnosti za vse, tako za lokalne prebivalce, ki so vpeti ali pa najbolj vpeti v nove migracijske realnosti ob meji, kot tudi za prebežnike, ki se iz različnih razlogov znajdejo na slovenski meji.

Hvala.