Hvala lepa za besedo.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana župana Občine Brežice in župan Občine Logatec, spoštovani ostali gostje!

Najprej dovolite, da predstavim tudi svojo ekipo Ministrstva za notranje zadeve, ki je danes tukaj z mano na tej seji. In sicer, najprej moram opravičiti generalnega direktorja policije, mag. Senada Jusića, ki je v Bruslju na srečanju direktorjev policije Evropske unije, zato je danes z mano namestnik generalnega direktorja policije mag. Robert Ferenc, z mano je tudi generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Gregor Hudrič in pa vodja sektorja za postopke mednarodne zaščite v direktoratu za migracije Ministrstva za notranje zadeve, ga. Milena Pleško.

Najprej spoštovani poslanci in poslanke Slovenija je varna država in slovenska policija obvladuje varnost na področju celotne Republike Slovenije tudi na področju Rigonc in seveda slovenska policija opravlja povečan migracijski tok, ki v tem trenutku poteka skozi Republiko Slovenijo. Zadnji podatki od danes je, da so v obdobju 1. 1. 2023 do danes na vseh notranjih mejah, torej na vseh, ne samo z Republiko Hrvaško, tudi z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, je bilo evidentiranih skupaj 43 tisoč 458 oseb, katere je policija na meji prijela, kajti tujci so ilegalno vstopali v Republiko Slovenijo. Od teh je 96 % iz Republike Hrvaške, 2 % iz Italije, 2 % iz Madžarske in nekaj mali procent, zelo majhna številka iz Republike Avstrije. Zakaj to govorim o številkah? Kajti, številke slovenska policija, ena redkih policij v Evropski uniji objavlja vsak mesec, za to so tudi grafi, katere ste nam predstavili, so podatek policije, katerega nihče ne skriva, je preverljiv, objavljen na spletnih straneh policije vsak mesec in zato tudi transparentno lahko govorimo o številkah. V obdobju od 1. 1. 2023. Do danes je na meji, na notranji meji z Republiko Hrvaško bilo prijetih 41 tisoč 691 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Republiko Slovenijo. To pomeni, da so najpogosteje vstopali državljani Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Ruske federacije, vsi ostali nekoliko manj.

Moram še povedati, da je policija obravnavala v tem času največ ilegalnih prehodov državne meje na območju Policijske uprave Novo mesto 77,4 % in na Policijski upravi Koper - to sta dve vstopne točke in pa seveda največja vstopna točka je še vedno ta del od Rigonc do preko Dobove in pa seveda Obrežja. Tukaj vstopa največ ilegalnih vstopov oziroma ilegalnih vstopov v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške. Seveda od vseh tistih fotografij, ki ste mi jih kazala - hvala lepa za mojo fotografijo in pa seveda za izjave - moram vseeno povedati, da se je čas spremenil, da je od novega leta letos Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje in prevzela odgovornost varovanja schengenske meje, torej se je schengenski prostor razširil v Republiko Hrvaško. S tem je postala meja, ki smo jo še do novega leta varovali kot zunanjo schengensko mejo, se je umaknila na teritorij Republike Hrvaške, kjer Republika Hrvaška varuje mejo tako z Republiko Srbijo kot seveda z Bosno in Hercegovino in to je njihova obveznost. Zato smo seveda v tem času ukinili mejne prehode, zato so mejni prehodi prazni, tam ni nobene policije več. Kajti mejna kontrola tako na hrvaški strani kot na naši strani ne deluje več, gre se Schengen je zaupanje, zaupanje Evropske unije do države katera prevzame schengenske obveznosti in seveda v skladu schengenskim zakonikom tudi deluje. Seveda vstopajo v državo tujci preko nekdanjih mejnih prehodov, največkrat po cesti, za razliko od prej, ko so hodili po gozdovih preko rek, nenazadnje vsi poznamo te posnetke in pa seveda tudi v živo se spomnimo kako je bilo, ko so prestopali mejno reko Sotlo, kako so prestopali mejno reko Kolpo, kako so hodili po gozdovih Gorjancev, nenazadnje tudi v primorskem delu in obalnem delu. Tako da tega praktično danes skoraj skorajda ni več. Tujci se vozijo s transportom, tako po cesti, v kombijih, na avtobusih, na železnici, v vlakih, tudi s taksiji. In tukaj policija deluje ne samo v Rigoncih in pa seveda v tem delu, ampak deluje z izravnalnimi ukrepi po celotnem ozemlju Slovenije, torej na avtocestnem križu, na železnici in pa praktično na vseh policijskih upravah, kajti vse policijske uprave imajo tudi policijsko postajo za izvajanje izravnalnih ukrepov in tako da je teritorij kontroliran po celotni državi.

Seveda je velik problem tihotapljenje vseh teh ljudi, ki prehajajo državno mejo. V tem trenutku je Slovenija na področju Rigonc in seveda slovenska policija opravlja povečan migracijski tok, ki v tem trenutku poteka skozi Republiko Slovenijo. Zadnji podatki od danes je, da so v obdobju 1. 1. 2023 do danes na vseh notranjih mejah, torej na vseh, ne samo z Republiko Hrvaško, tudi z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, je bilo evidentiranih skupaj 43 tisoč 458 oseb, katere je policija na meji prijela, kajti tujci so ilegalno vstopali v Republiko Slovenijo. Od teh je 96 % iz Republike Hrvaške, 2 % iz Italije, 2 % iz Madžarske in nekaj mali procent, zelo majhna številka iz Republike Avstrije. Zakaj to govorim o številkah? Kajti, številke slovenska policija, ena redkih policij v Evropski uniji objavlja vsak mesec, za to so tudi grafi, katere ste nam predstavili, so podatek policije, katerega nihče ne skriva, je preverljiv, objavljen na spletnih straneh policije vsak mesec in zato tudi transparentno lahko govorimo o številkah. V obdobju od 1. 1. 2023. Do danes je na meji, na notranji meji z Republiko Hrvaško bilo prijetih 41 tisoč 691 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Republiko Slovenijo. To pomeni, da so najpogosteje vstopali državljani Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Ruske federacije, vsi ostali nekoliko manj. Moram še povedati, da je policija obravnavala v tem času največ ilegalnih prehodov državne meje na območju Policijske uprave Novo mesto 77,4 % in na Policijski upravi Koper - to sta dve vstopne točke in pa seveda največja vstopna točka je še vedno ta del od Rigonc do preko Dobove in pa seveda Obrežja. Tukaj vstopa največ ilegalnih vstopov oziroma ilegalnih vstopov v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške. Seveda od vseh tistih fotografij, ki ste mi jih kazala - hvala lepa za mojo fotografijo in pa seveda za izjave - moram vseeno povedati, da se je čas spremenil, da je od novega leta letos Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje in prevzela odgovornost varovanja schengenske meje, torej se je schengenski prostor razširil v Republiko Hrvaško. S tem je postala meja, ki smo jo še do novega leta varovali kot zunanjo schengensko mejo, se je umaknila na teritorij Republike Hrvaške, kjer Republika Hrvaška varuje mejo tako z Republiko Srbijo kot seveda z Bosno in Hercegovino in to je njihova obveznost. Zato smo seveda v tem času ukinili mejne prehode, zato so mejni prehodi prazni, tam ni nobene policije več. Kajti mejna kontrola tako na hrvaški strani kot na naši strani ne deluje več, gre se Schengen je zaupanje, zaupanje Evropske unije do države katera prevzame schengenske obveznosti in seveda v skladu schengenskim zakonikom tudi deluje. Seveda vstopajo v državo tujci preko nekdanjih mejnih prehodov, največkrat po cesti, za razliko od prej, ko so hodili po gozdovih preko rek, nenazadnje vsi poznamo te posnetke in pa seveda tudi v živo se spomnimo kako je bilo, ko so prestopali mejno reko Sotlo, kako so prestopali mejno reko Kolpo, kako so hodili po gozdovih Gorjancev, nenazadnje tudi v primorskem delu in obalnem delu. Tako da tega praktično danes skoraj skorajda ni več. Tujci se vozijo s transportom, tako po cesti, v kombijih, na avtobusih, na železnici, v vlakih, tudi s taksiji. In tukaj policija deluje ne samo v Rigoncih in pa seveda v tem delu, ampak deluje z izravnalnimi ukrepi po celotnem ozemlju Slovenije, torej na avtocestnem križu, na železnici in pa praktično na vseh policijskih upravah, kajti vse policijske uprave imajo tudi policijsko postajo za izvajanje izravnalnih ukrepov in tako da je teritorij kontroliran po celotni državi. Seveda je velik problem tihotapljenje vseh teh ljudi, ki prehajajo državno mejo. V tem trenutku je Slovenija prejela več kot 270 tihotapcev, od tega je bilo 267 tujcev, skupaj je bilo 275 prejetih tihotapcev z 267 tujcev in samo osem slovenskih državljanov, ki pravzaprav te ljudi prevažajo preko državnih meja in tukaj je pravzaprav en velik problem, ki ga policije naslavljajo na celotni zahodni balkanski poti.

Problem ilegalnih migracij je pravzaprav že nekaj časa. Vemo, da v mojem prvem mandatu leta 2018, smo se soočali z nekje nekaj več kot 9 tisoč ilegalnimi prehodi, govorimo o prejetih tujcih, ki jih je policija prejela, tudi ustrezno evidentirala. V naslednjem letu 2019 je bilo 16 tisoč, skoraj 17 tisoč ilegalnih prehodov. Seveda, še vedno smo takrat varovali schengensko mejo in potem se je zgodil covid, leta 2020 in 2021 sta bili dve covidni leti, ko so bile praktično meje zaprte. Tudi sam sem zaprl mejo z Republiko Italijo v covid obdobju, tik preden sva se zamenjala s takratnim notranjim ministrom, ki je seveda od mene prevzel te ukrepe naprej in seveda tudi vodil. V tistem času praktično prehodov meje ni bilo. Ne samo normalnih, tranzitnih, kaj šele ilegalnih, kajti covid je ustavil praktično življenje, prehode in takrat lahko govorimo o nižjih številkah. Je pa res, da po covidnem obdobju v letu 2022, je seveda migracija naraščala ilegalna in seveda gibanje se je spet začelo, ilegalno po zahodno balkanski poti, zato smo že v lanskem letu beležili višje številke, takrat jih je bilo mislim, da okrog 32 tisoč, letos so številke bistveno višje. Te številke so pravzaprav na nek način predmet težav v izvornih državah. Vemo, da v Afganistanu po padcu vlade in pa seveda umiku mednarodnih sil, ljudje bežijo za boljše življenje. Tudi v Maroku se to dogaja, nenazadnje sedaj je tam še potres. Pakistan tudi država, ki ima težave s samim življenjem, Bangladeš in pa seveda Ruska federacija, kjer bežijo praktično ljudje, ki ne želijo iti v vojsko in se boriti proti Ukrajini, zato je pravzaprav vse to, vsi ti državljani so v gibanju in tukaj policija še vedno učinkovito deluje.

V vsem tem času, ko sem pravzaprav prevzel Ministrstvo za notranje zadeve v februarju sem takoj navezal stik in pa seveda se tudi zavedal problema, kajti kazalci so že v spomladanskem času kazali, da bomo imeli bistveno višje številke kar se tiče ilegalnih migracij. Trend se je dvigoval. Trend se ni dvigoval samo na zahodno balkanski poti, ampak se je dvigoval tudi v Italiji, delno tudi v Franciji, kjer so ilegalne migracije prestopale morje iz severnoafriških držav, ki so ne nazadnje po arabski pomladi na nek način destabilizirane in praktično je to tudi vir zaslužka kriminalnih združb v severnoafriških državah in pa seveda v podsaharski Afriki, da te ljudi vse na nek način spodbujajo, da seveda se proti plačilu odpravljajo na pot preko Sredozemskega morja v Italijo, seveda in pa po drugem delu poti, po zahodno balkanski poti preko Bližnjega vzhoda, Turčije in pa seveda potem Grčije, bodisi preko Bolgarije v Srbijo ali pa preko Severne Makedonije in pa naprej v Srbijo, potem pa preko Bosne in Hercegovine ali Srbije na Hrvaško, potem v Slovenijo ali Madžarsko, pa potem v ciljne države Evropske unije. Da, to se nam dogaja tukaj. Kdorkoli bi sedel od ministrov, verjamem da številke ne bi bile bistveno nižje, lahko celo višje, o tem pravzaprav nikoli ne moreš vedeti, kajti veliko je faktorjev v izvornih državah, ki praktično generirajo migracije, nenazadnje pa tudi ciljne države govorijo o pomanjkanju delovne sile, vabijo tujce v državo. Vemo, da ena od držav Evropske unije pravzaprav poziva, da rabi 2 milijona delavcev in seveda vse to je tisti faktor, ki praktično da tudi ilegalno migracijo v gibanje. Zato smo se takoj na začetku mojega mandata tudi na neki način dogovorili, kako seveda po zaključku varovanja Schengenske meje, varovanja zunanje Schengenske meje v Sloveniji pristopimo k tej problematiki. Nenazadnje smo reformirali nadzornike državne meje in jih integrirali v policijo, policijske enote, seveda sedaj sledi še proces do šolanja, zato da bodo pravzaprav imeli enako izobrazbo kot jo imajo policisti, kajti en velik del policije, ki se je prej ukvarjal z nadzorom državne meje, je sedaj prevzel redne policijske naloge in seveda na ta način smo tudi okrepili oz. so v policiji okrepili enote za izravnalne ukrepe in pa seveda tudi ostale policijske enote za to, da so, bom rekel, toliko bolj učinkoviti.

Tudi v mednarodnih odnosih notranjega ministrstva, tudi mene kot ministra smo seveda se takoj dogovorili z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Italije, sem obiskal tudi ministra v Italiji, kjer smo pravzaprav zelo poglobljeno se pogovarjali o sami balkanski migrantski poti, nenazadnje tudi o organiziranem kriminalu tihotapljenja. To je resen problem ne samo za države zahodnega Balkana in pa seveda Hrvaško in Slovenijo, ki sta države članice Evropske unije, seveda tudi Madžarsko in ostale države, ampak praktično tudi za tiste države, ki so ciljne države, kajti vsa ta migracija poteka v ciljne države Evropske unije preko tega ozemlja in srečala sva se tudi z ministrom Avstrije v Planici, kjer sva tudi zelo poglobljeno govorila o migracijah in nenazadnje tudi različnih ukrepih sodelovanja. Pogovarjal sem se, bil sem na obisku v Severni Makedoniji in pa seveda tudi v Bosni in Hercegovini, kjer smo se pogovarjali na kakšen način reševati same probleme. Danes je bil minister Severne Makedonije, notranji minister Oliver Spasovski tudi dva dni na uradnem obisku v Sloveniji, kjer smo še posebej poglobljeno se pogovarjali o upravljanju migracij in nenazadnje policije so v stalnem stiku na zahodnem Balkanu, so tudi v stalnem stiku z Europolom, ki pravzaprav na strateškem nivoju Evropske unije, vodi te operacije in pa seveda analitiko v zvezi s kriminalom, ki se ukvarja s tihotapljenjem vseh teh ljudi. Nenazadnje tudi na Svetu ministrov znova in znova se pogovarjamo o migracijah in pravzaprav ta problem je res evropskih razsežnosti, ki se ne tičejo pravzaprav samo držav Evropske unije, ampak se tiče tudi držav Zahodnega Balkana, kajti ta pot je pravzaprav tukaj aktivna, vseeno pa številke, ki se danes o njih pogovarjamo, so bistveno, ampak res bistveno nižje kot jih ima Republika Italija. Tam migrantska pot poteka preko Sredozemskega morja na Lampeduso. Tam sami vidite posnetke, nenazadnje tudi obisk predsednice Evropske komisije, ko si je šla ogledat kako se tam pravzaprav s težavo borijo, in pa seveda na eni strani izvajajo tako policijske postopke in pa vse ukrepe za varnost Republike Italije, za varnost same države in pa prebivalcev tam, in na drugi strani za solidarnost kako vse te ljudi humanitarno oskrbeti, zaščititi in pravzaprav na nek način jim nuditi vso tisto pomoč, ki jo pravzaprav vsak človek, ki pride po tako težki poti, kot je čez Sredozemlje v Italijo, pravzaprav tudi v tistem trenutku rabi zdravstveno oskrbo, humanitarno oskrbo s hrano, z oblačili in pa pravzaprav neko osnovno namestitev, ki jo lahko pravzaprav država da.

Jaz sem res, ko smo spremljali te številke, je seveda bil v policiji takoj ukrep, kajti avgust in pa seveda tudi poplave, ki smo jih vzporedno izvajali, vse ukrepe za pravzaprav preprečevanje kaznivih dejanj, tatvin premoženja, zaščite premoženja ljudi na poplavnem območju, ki so bili pravzaprav tudi z evakuacijo, nenazadnje tudi z vsemi težavami, ki so na poplavnem območju bile, zagotavljali, smo videli, da se nam večajo migracije, zato je pravzaprav policija ukrepala in seveda na Policijski upravi Novo mesto, ki je pravzaprav tista vstopna točka, delno tudi na Policijski upravi Koper, ki je nekoliko manj migracij na vstopu preko tega dela Jelšan in pa seveda preko preko tega dela v obalni pas nekoliko manj, smo seveda takoj reagirali. Slišali smo tudi prebivalci Rigonc, zelo dobro. Zelo dobro smo jih slišali, tudi na tistem prvem zboru krajanov, nenazadnje tudi sam sem bil o tem obveščen in pravzaprav smo, ko smo videli, da je ta koridor preko hrvaškega dela in nekdanjega mejnega prehoda v Rigonce, potem skozi vas Rigonce in naprej šel, in da so bile tam številke praktično bistveno višje kot kje drugje, je seveda policija ukrepala. Ne notranji minister, policija. Policija je takoj zagotovila, kajti policija je samostojna in avtonomna, policijo vodi generalni direktor policije, če njega ni, vodi in namestnik generalnega direktorja, dva v tem trenutku sta, ki vodita, bom rekel, posamezna področja na policiji in seveda policija je tudi ukrepala takrat. Ukrepala je tako kot policija ukrepa. Slišali smo strah, kaznivih dejanj nismo beležili, ampak občutek varnosti je tisti, ki pravzaprav ni nič drugega kot strah in ljudi je bilo strah. To sem jaz videl v Rigoncah, tam sem bil, z njim sem se pogovarjal, bil sem tudi pri županu Občine Brežice, ki ve, kaj so migracije, zelo dobro, saj smo bili leta 2015 in 2016 skupaj in pravzaprav, še enkrat se zahvaljujem vsem županom, ki imajo neposredno vstopno točko z migranti, nenazadnje tudi oskrbe domov oziroma izpostave azilnega doma, tako kot ga ima gospod Menart v Logatcu, da pravzaprav na nek način skupaj sodelujemo in iščemo rešitve. Pravzaprav ne sodeluje toliko z ministrom kot sodeluje s samo policijo in tukaj je policija ukrepala takoj, ko je bilo res povečano gibanje tujcev skozi državo oziroma skozi samo vas Rigonce. Okrepila nadzor, to bo seveda potem zelo temeljito povedal tudi namestnik generalnega direktorja policije, s kakšnimi ukrepi je policija pravzaprav ukrepala in seveda, dobil sem pismo s podpisi in nenazadnje tudi županovo pismo. Midva z županom sva bila seveda tudi na zvezi, tudi bil je pri meni na Ministrstvu za notranje zadeve, sva se tudi o problematiki migracij pogovarjala, obadva, res obadva zelo dobro poznava in tukaj gospod Ivan Molan, če kdo ve kaj so migracije, zagotovo ve on in tudi upravičeno opozarja na določene ukrepe, ki bodisi so pomanjkljivi bodisi so pa, bom rekel, z vidika občanov nezadostni, kajti policija vseeno deluje s tako vidnimi ukrepi, torej z vozili, ki so označena s policijskimi oznakami, kot tudi z vozili in pa silo, policijsko, ki ni označeni v civilu, ki opazuje, ki pravzaprav spremlja vsa ta kriminalna dejanja, gibanja migracij, tako da tukaj smo pravzaprav ukrepali. Prišla je seveda policijska konjenica in pa helikopter, ki je pravzaprav nadzoroval. Tisto soboto sem prišel v Rigonce oziroma najprej na občino Brežice k županu in pa seveda k predstavnicam krajevne skupnosti in predsedniki krajevne skupnosti, tudi jaz skupaj z generalnim direktorjem policije, tam in bila seveda tudi gospa poslanka Nataša Bogovič, ki je bila pravzaprav izvoljena v tej občini in tudi zastopa vse interese teh ljudi tam in mislim, da smo imeli eno zelo dobro debato, kjer smo zelo jasno pojasnili ljudem kaj in kako. Jaz sem zaznal strah. Res sem ga zaznal in nenazadnje tudi zato smo v Rigoncih se pogovorili, zelo odkrito pogovorili, jaz pravzaprav zelo razumem, da je, če prihaja toliko in toliko ljudi skozi vas, da je nek strah, ampak seveda smo takoj ustrezno tudi ukrepali, ko je pravzaprav policija povečala svojo silo, ko je povečala svojo prisotnost, ko je pravzaprav še toliko bolj zavarovala vse tiste zadeve, ki jih policija mora pravzaprav zagotoviti, da postopki tečejo s tujci, ki so legalno vstopali v Republiko Slovenijo, je bila pravzaprav potem na nek način tudi ta stiska ljudi je na nek način popustila in zadovoljstvo nad temu, da policija izvaja svoje naloge, še toliko bolj.

Res je, da si vsak želi policista pred svojo hišo, ampak policija je toliko kot je, bodisi v levi vladi bodisi v desni vladi. Toliko jih je kot jih je in varnost Slovenije je pravzaprav prioriteta, upravljanje migracij tudi, zato s tisto silo, ki jo pravzaprav imamo, nadzorujemo prostor na tem delu, seveda pa moram tudi povedati, da v zadnjem obdobju v tem delu vseeno ukrepi policije delujejo in migracija se nekoliko znižuje. Ne morem ravno reči ali je to zaradi zmanjšanja migracije na zahodno balkanski poti. Vsekakor ukrepi slovenske policije na tem območju sedaj delujejo.

Tudi z ministrom za notranje zadeve Republike Hrvaške, gospodom Davorom Božinovićem, ki je pravzaprav eden najbolj izkušenih in starejših ministrov s stažem v vladi Republike Hrvaške sodelujeva odlično. Sodelovala sva prvič, sodelujeva tudi sedaj in jaz ga opozarjam, da je pravzaprav Schengen, varovanje Schengenske meje izredno pomembno, ne samo za Slovenijo in za celotno Evropsko unijo in to je pravzaprav njegova obveznost, obveznost Republike Hrvaške, da Schengen varuje, zato sem tudi mu v najinem telefonskem pogovoru ponudil takoj, ko sem seveda se seznanil z razmerami v Rigoncah, da je potrebno povečati varovanje Schengenske meje, da v kolikor Hrvaška ima težave, da priskoči tudi Slovenija, slovenska policija v pomoč Republiki Hrvaški in nenazadnje sem ga tudi na nek način pozval in mu predlagal, da okrepimo varnost skupaj na območju meje v tem delu med Rigonci in Obrežjem. In ne nazadnje sva se pogovarjala tudi o evropskih rešitvah, ki jih bova seveda jutri zastopala oz. v četrtek na Svetu ministrov za notranje zadeve. Treba se je temeljito pogovoriti o vizumski politiki v posameznih državah in pa seveda, treba se je temeljito pogovoriti o ukrepih v izvornih državah. Tukaj verjamem, da nas bo več ministrov, ki bomo se na evropski ravni o tem pogovarjali, ampak še enkrat, ko je generalni direktor Policije seveda v pogovoru s svojim kolegom, ravnateljem hrvaške policije se pogovarjal, so se dogovorili na strateški ravni, da se poveča oz., da se okrepi delovanje mešanih patrulj v tem območju in seveda potem na operativni ravni je to tudi seveda steklo. Mešane patrulje, Slovenija ima vzpostavljeno praktično z vsemi državami, tako z Republiko Avstrijo, Republiko Italijo kot z Republiko Hrvaško, občasno tudi z Madžarsko in delovanje mešanih patrulj je praktično učinkovito, ker te patrulje delujejo na obeh delih ozemlja, tako na slovenskem delu kot na hrvaškem delu in ja, tukaj je policija vseeno učinkovita.

Ko prime policija migranta oz. tujca, ki vstopi nezakonito v državo, seveda sledi postopek, ki ga bo seveda namestnik generalnega direktorja Policije še toliko bolj temeljito predstavil, ampak vseeno, najprej je identifikacijski postopek, da policija sploh ve s kom imamo opravka, da se te osebe evidentirajo, da se jih seveda potem odpelje na policijsko postajo v Brežice, ki seveda ima omejene kapacitete za ta postopek in seveda policija takoj, ko tujec izrazi namero za azil že v samem policijskem postopku je seveda on na nek način izrazil namero za azil, to pomeni, za mednarodno zaščito, ki ga je seveda potem potrebno v skladu z drugim postopkom, azilnim postopkom tudi sprocesirati. Zato policija po zaključku teh postopkov, policijskih postopkov evidentiranja in pa seveda vseh policijskih natančnih postopkov, ki jih naredijo s tujci, te ljudi odpelje v Ljubljano v azilni dom na Vič, bodisi s kombiniranimi vozili policije bodisi z avtobusom, če je teh ljudi več, kajti ti ljudje so izrazili namero za azil, pomeni za mednarodno zaščito, in seveda, ko pridejo v azilni dom, jih seveda oskrbijo, še prej jih tudi policija oskrbi z enim takim lunch paketom, z enim takim paketom hrane in pa seveda vode, to je tista prva oskrba, ki je normalna, ko pravzaprav policija s temi tujci opravlja postopek, to pomeni, da je policija ravna na human in človeški način v skladu z vsemi predpisi, zakoni in pa seveda v skladu s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ki veljajo v Republiki Sloveniji in seveda jih potem odpelje v azilni dom. V azilnem domu je drug postopek. V azilnem domu je postopek kjer seveda se te ljudi nastani in normalno je, da pri tako povečanem številu teh ljudi je kapaciteta katero imamo, je teh ljudi vseeno nekoliko premajhna, da bi lahko vse nastanilo, kajti s tem se soočajo vse države, tudi Hrvaška ima velik problem ravno s tem azilnim sistemom in očitek je, zakaj te ljudi vozimo, da jih prevažamo gor, dol v Ljubljano. Te ljudi pravzaprav policija na kontroliran način pripelje v azilni dom, zato da nam ne tavajo po Sloveniji, zato da nam jih kriminalne združbe, kriminalci ne ugrabljajo in potem, bom rekel, vozijo naprej, in nenazadnje izvaja policija tisti ukrep, ki ga pravzaprav v stiku s tujci, ki pa seveda izrazijo namero za azil, tudi morajo narediti. Oni želijo mednarodno zaščito in zato jih odpelje v azilni dom. Ko se izrazi namera za zaščito, pravzaprav potem steče, naslednji dan ali pa, bom rekel, v nekem času postopek za mednarodno zaščito, ki pa pravzaprav ni uspešen, kajti po navadi ti ljudje, ki se oskrbijo, gredo naprej. Policija jih sicer vrača, večkrat, s področja Policijske uprave Koper, ampak kriminalne združbe, posamezniki zbežijo. Moramo tudi vam povedati, da azilni dom ni zapor, tam ne moreš zapirati ljudi in ti ljudje imajo prosto gibanje, tako da tukaj se potem vse te namere zavržejo, so na nek način tudi, gre za zlorabo azilnega sistema, ne samo v Sloveniji, tudi po ostalih državah, tako v Italiji in na Hrvaškem in tukaj je pravzaprav ta problem kako zagotoviti azil tistim ljudem, kateri so ga dejansko potrebni in počakajo celoten postopek pridobivanja mednarodne zaščite, ki mimogrede ni politični postopek, minister se s tem ne ukvarja, tudi ve ne kdo je v tem postopku, ampak gre za upravni postopek, kjer se pravzaprav preverjajo vsa dejstva. Mnogokrat so tudi, bom rekel, ti postopki imajo pravno varstvo, to ni politično zdaj tajno ali bo dobil azil, eden drug ga pa ne bo. Tako, da tukaj država Republika Slovenija funkcionira tako kot ji veleva tako zakonodaja kot mednarodni predpisi.

Vseeno moram povedati, da je v skupaj v obdobju od 1. 1. 2023 do danes bilo skupaj evidentiranih 42 tisoč 0,40 izraženih, izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, in spet tukaj prevladujejo državljani Afganistana, Maroka, Pakistana in pa seveda tukaj je potem več ali manj vse to se zavrže, se prekine postopek, ker se še začel ni, saj se ne more prekiniti, kajti teh ljudi potem ni in gredo seveda naprej v boljši svet.

Naj poudarim, da je Slovenija tranzitna država, da preko Slovenije poteka tranzit, da se v Sloveniji ne zadržuje, zdaj govoriti, da je Slovenija migrantski žep, da bo postala migrantski žep, da to je…, da smo Lampedusa. Nismo Lampedusa. Na Lampedusi je hudo, zelo zelo hudo. Jaz razumem kolega italijanskega notranjega ministra, kajti zagotoviti varnost toliko in toliko ljudem, preveriti kdo ti ljudje so, ali so to dejansko ljudje, ki pravzaprav so potrebni pomoči, ki želijo iti v boljši svet s trebuhom za kruhom, če želite, ali pa so to neki vojni veterani, ki pravzaprav imajo neko kriminalno preteklost, neko vojaško preteklost, če želite, vojno za seboj, je pravzaprav zelo zelo temeljit postopek. Včasih ti podatki niso vedno na razpolago in tukaj je samo sodelovanje, skupno sodelovanje vseh policij tisto, ki pravzaprav te stvari predhodno lahko odkriva in nenazadnje tudi varuje. Tako, da tukaj v kolikor bo tudi Republika Italija želela pomoč slovenske policije, se bomo odzvali. Moram povedati, da slovenska policija deluje v evropski agenciji Frontex, tako na Zahodnem Balkanu kot tudi na ostalih misijah Frontexa, ki so... Tukaj sem tudi sam si ogledal v Severni Makedoniji na mejnem prehodu Gevgelija, kako deluje mednarodni tim policistov Frontex. To je res, bom rekel, zelo učinkovito. Tudi danes sva z ministrom za notranje zadeve Severne Makedonije zelo temeljito analizirala to delo Frontexa in nenazadnje minister je bil izredno zadovoljen, da mu je uspelo podpisati sporazum s Frontexom in nenazadnje tudi učinkovitost njegove policije se povečuje, kajti vsi govorijo tako imenovan mednarodni policijski jezik. In nenazadnje tudi to je neka dobra praksa, ki jo prenašajo ali pa tiho deljenje znanja, če želite med policisti.

Kar se tiče, bom rekel same varnosti v Republiki Sloveniji. Slovenija je dejansko varna država. Ja, res je, srečujemo se s povečanim migrantskim tokom. V tem območju, kot sem ga povedal tudi na cesti dnevno policija pridrži tihotapce. Policija sodeluje v mednarodnih, bom rekel, mednarodnih sodelovanjih tudi kar se tiče kriminala. Slovenska policija ima kar nekaj iniciativ, ki pravzaprav naslavlja to problematiko in tukaj vseeno smatram, da je Slovenska policija uspešna. Kajti pri 41 tisoč 621 oziroma pri vseh 43 tisoč 458 prejetih tujcih, ki so jih prejeli pri ilegalnem prestopu državne meje, lahko govorimo o visoki učinkovitosti slovenske policije in dobrem delu. Je pa res, da gre za evropski problem, da tukaj bomo morali najti skupno rešitev. Nekje se tudi nakazuje kako v izvornih državah preko razvojnih pomoči, nenazadnje tudi preko apelov različnim državam, da pravzaprav povečajo nadzor nad svojimi mejami in pa seveda policijo tudi upam, da bo uspešno. Moram pa povedati, da ministri za notranje zadeve odlično sodelujemo na zahodno balkanski poti, nenazadnje tudi v stiku sem bil ta teden z ministrom za notranje zadeve oziroma prejšnji teden z ministrom za notranje zadeve oziroma ministrom za varnost Bosne in Hercegovine. Tudi on si sam želi, da bi Frontex prišel v Bosno in Hercegovino, kajti vseeno Bosna in Hercegovina ima težave, kajti je tudi tako tranzitna država, kot na nek način se zadržuje večje število tujcev v Bosni in Hercegovini. Da bi Frontex prišel, vemo, da je to treba najprej podpisati sporazum, uskladiti, da v Bosni in Hercegovini politična situacija oziroma upravljanje države ni tako enostavno in verjamem, da bomo te rešitve skupaj z evropsko pomočjo tudi prišli vsi skupaj. Tako da tukaj je ta rešitev pač taka kot je.

Zdaj, kar se tiče ograje. Hvala lepa tudi za vse te izjave. Res je, leta 2019 sem tudi sam postavil 40 km ograje, nenazadnje tudi na predlog policije in strokovnih služb. Takrat smo to seveda povečali, ampak takrat smo povečali zato, ker smo varovali zunanjo Schengensko mejo in smo to pač morali delati. Danes ne varujemo zunanje Schengenske meje, ampak imamo notranjo mejo z Republiko Hrvaško in pravzaprav Republika Hrvaška je tista, ki je odgovorna za to. Res je, koalicijska zaveza je tista, ki drži v vladi Roberta Goloba, zato jaz tudi to ograjo podiramo v območju ob Kolpi. In seveda, ko bomo prišli do konca bo vsa ograja tudi podrta. Tako da tukaj ste lahko vsi brez skrbi, da se ne bi koalicijska zaveza, bom rekel, na nek način izvajala. Je pa res, da čez Sotlo, čez Kolpo v tem trenutku ne hodijo. Hodijo pa čez nekdanje mejne prehode, čez mostove, čez po cesti, po avtocesti, povsod tam, kjer pravzaprav je možnost normalnega prehoda. Tako da ja, še enkrat, če zaključim in pa seveda spoštovana gospa predsednica, če dovolite, da predam še besedo namestniku generalnega direktorja Policije, ki bo zelo tehnično povedal, kaj policija počne, kajti vseeno minister za notranje zadeve ne vodi policijo in policija pravzaprav obvešča ministra kaj počne, ne pa, minister zahteva kaj mora policija delati. Če želim to narediti, moram dati obvezno usmeritev, ki pa je seveda zelo splošna, tako da na operativne zadeve policije minister nima vpliva, ga ne sme imeti in seveda v tej vladi je to še toliko bolj jasno, da tega ne bo, ker je policija samostojna in avtonomna. Je pa res, da, res je, se soočamo s povečanim migracijskim tokom. Ampak še enkrat, Slovenska policija obvladuje situacijo na meji z Republiko Hrvaško tudi v Rigoncah in pravzaprav te visoke številke o katerih sem danes govoril je to delo dobro delo Slovenske policije. Seveda pa se v kolikor bo prišlo do še povišanja številk do neke drugačne situacije bomo mi prilagajali razmere seveda Slovenska policija bo tukaj to tudi naredila. Vseeno je pa treba to nasloviti, gre se za evropski problem, tukaj bomo morali praktično vse države, ki imajo težave z migracijami bodisi na tranzitu oziroma na izvoru in pa seveda potem v ciljnih državah mogle za ta problem na nek način poskrbeti in ga ustrezno nasloviti.

Hvala lepa za, bom rekel, ta čas, ki ste mi ga namenili, da vam lahko pojasnim kaj počnemo in na kakšen način. In pa seveda vas prosim, da daste besedo tudi namestniku generalnega direktorja policije, ki bo pojasnil kaj policija tudi konkretno počne in na kakšen način.

Hvala lepa.