Govor

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Najprej se vam zahvaljujem za uvodne besede.

Tudi sama upam, da bo ta današnja razprava ne glede na to o kom bomo govorili, o kakšnem obsegu problema bomo govorili, da smo pri tem strpni. Žal smo že pri prejšnji seji slišali psovke na naš račun, ampak menim, da je pravilno, da smo se odločili za sklic te seje. Nenazadnje nas k temu kličejo prebivalke in prebivalci ob meji, ampak o tem mogoče nekoliko več.

Zdaj moram pač povedati, da mi je žal, da je Svoboda in pa Levica brez SD, da sta glasovali proti temu, da bi seja potekala na terenu. Naš namen je bil, da bi se članice in člani tudi sami prepričali lahko na terenu ob južni meji, se pravi v občini Brežice, in sicer v Rigoncah pa tudi v Ločah. Moram povedati, da smo naredili v preteklosti tudi kar bom rekla, ne napake, ampak smo nevede, nehote spustili tudi druge prebivalce. No, ampak oglasili so se zdaj v teh dneh tudi domačini iz Loč in prav tako so skupaj nekako veseli, da ta seja bo, jo pozdravljajo in menijo, da je tudi prava. Jaz sem za to, ker pač ta seja zdaj pač ni na terenu prišla do nekaterih slikovnih gradiv in pa podatkov, ki menim, da bodo pomoč tudi pri nadaljnji razpravi, kajti tisti, ki pač niso bili še na tem področju, mogoče niti ne vedo s kakšnimi problemi neposredno se ti prebivalci soočajo. Hkrati pa sem vključila tudi že občine, kamor pač ti migranti potem so nastanjeni, konkretno občino Logatec, kajti ljudje so se obrnili name in pač sporočajo, da so pač razmere zaradi prepolnega centra res težavne in prosijo za odziv in ukrepanje države.

Zdaj mogoče uvodoma nekaj številk. Tukaj je podatek o številu ilegalnih migrantov, ki jih je seveda policija evidentirala na območju Republike Slovenije pri svojem delu. To še enkrat govori o številkah, ki so evidentirane, se pravi, te številke so zagotovo še večje. Zdaj, zakaj je ta seja toliko bolj potrebna? Iz grafov je razvidno, podatki za leto 2021, leto 2022 in samo do konca avgusta leta 23. Se pravi, če smo na koncu leta 2021 govorili o 10 tisoč in še nekaj ilegalnih migrantov, potem je bilo konec leta 2022 teh 32 tisoč, no sedaj pa je številka samo do konca avgusta nekje 36 tisoč in nekaj. Se pravi, številka je bistveno večja. In dejstvo je, da pač bo potrebno dodatno sprejeti določene ukrepe, kajti gre res v velike razsežnosti in to vse skupaj dokazuje, da ima ne samo tujina o kateri je veliko govora, ampak tudi Slovenija velik varnostni problem.

Zdaj, zakaj kažem številke 2022? Zato, spoštovani in so pač samo v enem delu, ker so se potem nadaljevale in boste videli v naslednjih grafih, gre za občutek, da boste videli nekje maja, junija je prišlo do spremembe oblasti in tako je koalicija napovedala odstranitev varovalnih ograj in takrat so se številke začele bistveno dvigovati, iz maja, ko je bilo pri teh ilegalnih migrantov približno tisoč 200, jih je že avgusta naraslo na 3 tisoč. Te številke pa seveda se potem samo še krepijo. To je primerjava med letom 2022 do 2023, med 2023, seveda samo do avgusta, kajti samo na ta način je primerjava mogoča. Septembrskih številk v celoti nimamo, lahko pa povem, da so izjemno velike in da so na primer samo v enem vikendu v septembru je bila številka večja od 2 tisoč, toliko da veste, kakšne bodo približno te številke za mesec september. Ampak tukaj lahko vidite primerjavo med letom 2022, 2023 in zagotovo je današnji dan tisti zadnji trenutek, ko se moramo o teh zadevah resneje pogovarjati in sprejeti tudi določene ukrepe za zaščito državljank in državljanov in nenazadnje tudi njihovega premoženja.

Zdaj glavnina teh ilegalnih prehodov meje je trenutno na južni meji gre za območje policijske uprave Novo mesto in seveda največji migrantski pritisk je ta trenutek v Občini Brežice. Zato se tudi zahvaljujem, da se je seji, kljub temu, da niso vedeli, kdaj seja bo in da so morali župani čakati, odzval vabilu tudi župan Občine Brežice, g. Ivan Molan, ki bo zagotovo lahko v nadaljevanju povedal tudi kaj konkretnejšega, ampak dejstvo je, da vidite, da dejansko glavnina, to je okrog 80 % teh ilegalnih migrantov in to so te številke, prehaja čez območja Rigoncev in pa Loč; glejte, to je območje, kjer živi okoli 180 ljudi, 180 ljudi, mimo njihovih domov pa je samo v tem delu septembra, se pravi te številke niso zadnje, prečkalo ilegalno mejo več kot 6 tisoč 200 ilegalnih prebežnikov.

Zdaj, treba je povedati, da v preteklosti je bilo tudi znano, da so bili med temi ilegalnimi migranti tudi kakšne družine, otroci, danes gre to izključno za moške stare od, ne vem, 17 do 25 let. Se pravi družin ni več in nelagodje občanov naših oz. državljanov, je še toliko večje. Tukaj je še primerjava, da vidite za podatke, da boste imeli občutek za celo Slovenijo in pa potem to južno mejo. In tukaj res lahko vidite, kakšen pritisk je na to območje in da dejansko ljudje ne opozarjajo zato, ker bi želeli govoriti o neki temi, ki je drugorazredna, nepomembna, ampak dejansko se pač ne počutijo varno, ne počutijo se več tako, kot so se v preteklosti in njihovo življenje se je drastično spremenilo. In zato je pač dolžnost naše države, da ukrepamo na ta način, da v prvi vrsti seveda tem državljanom zagotovimo nazaj varnost, ki so jo imeli prej.

Zdaj, kako to izgleda? To so polja, kjer pač naj bi bili na njih tudi domačini. Lahko vam povem, da včasih so se na ta polja, to radi povedo, odpravili peš ali pa s kolesi, danes si več ne upajo, sploh starejši, uporabljajo avtomobile in neradi sami sploh odhajajo. Tako pač pride skupina migrantov pač čez polje prosto in tukaj seveda ob meji, kjer živijo, tukaj še ni nobenih policijskih patrulj, to morate vedeti, na meji, na sami meji ni policijskih patrulj. Policijske patrulje so potem znotraj vasi, znotraj vasi in že pač kakšen kilometer znotraj naše meje. In ti ljudje seveda gredo potem prosto, dokler pač policijske patrulje ne pridejo do njih. Tako izgleda stanje ponoči.

Zakaj pač to kažem? Zato ker, veste, ponoči rečejo, ima pa res človek še posebej rad mir. Za te ljudi to ne velja več. Veliko teh dogodkov pač, ko pride skupina ilegalnih migrantov, se je dogajalo ponoči, zdaj seveda je tudi podnevi, ni več praktično nobene razlike, ampak moteče je tudi zato, ker gredo ob železniški progi in potem vlaki ponoči trobijo in je to pač zelo neprijetno. Tako na primer potem, ko pač ukrepa policija, ko so že znotraj vasi, tukaj vidite lahko ograjo in domačini, ki so pač neposredno živijo zraven. Desna slika pa je krajanov, ki so v bistvu praznovali svoj rojstni dan ob devetih zvečer in potem tako pridejo mimo migranti in verjemite, da je pač neprijetno. To tako pač izgleda po vasi, se pravi, neposredno med njimi in otroci se več ne igrajo zunaj, vrtec je zaklenjen, saj veseli so, da je zaklenjen, ampak dejansko se ne počutijo varne. Na sprehode v okolico več ne hodijo. Tako je potem, ko jih pač evidentira policija in potem seveda policija na nek način poskrbi za to, da ko jih evidentira, da jih potem odpeljejo naprej v centre. Se pravi, tukaj ne gre pač za nič drugega skoraj kot samo, potem za prevoze naprej. Tole je mejni prehod. To soboto v bližini ni bilo nobene patrulje policijske. Tukaj je čisto prosto. Sicer velikokrat ne gredo skozi to območje, ampak vseeno ne daje ravno pozitivnega občutka. Desna slika pa prikazuje del ograje, se pravi panelna ograja, tukaj naprej je potem še nekako žičnata ograja, problem pa je potem kasneje, ko ograje praktično ni več, se pravi v enem delu je še ograja, potem pa te ograje preprosto ni več. Tukaj je ta panelna ograja in ta ograja ima vrata in ta vrata so odklenjena, ta vrata so odklenjene. Tako da v bistvu ograja temu, kar je namenjena, niti pač ne dosega svojega namena. Zakaj domačini tako zelo poudarjajo ograjo in ne samo, da prosijo, da se jo pač obdrži, ampak, da se je tudi dodatno postavi? Menijo in pač vidijo, da bi pač policisti na ta način, ko se potem naredi neka smer ilegalnih migrantov lažje nekako jih že prej zaustavili in vasi s tem ne bi bile obremenjene, se pravi prej bi prišlo do ukrepanja policije, tako pa, ker so pač te ograje, te ograje ni, oziroma so odklenili se potem vse to, tako kot je bilo prej videno, gre po poljih, ljudje hodijo po poljih mimo hiš, puščajo za sabo razne predmete in pač ljudje res, verjemite mi, povedo, da pač ne gre tukaj za občutek varnosti, tako kot je rekel minister, ampak oni se ne počutijo varno in pač nekomu reči, da ima občutek varnosti, je to pač neresno oziroma neodgovorno, ker se pač ne počutijo varne. Tukaj vidite le po teh poteh prihajajo migranti in tukaj ni nobene pač patrulje, ki bi lahko potem tukaj že morda višje ustavila migrante. Tako, da je mera polna, se vaščani seveda so se srečali na nekaj sestankih, kjer so pač seveda se pogovarjali o tem, da bi želeli ukrepanje države, večjo zaščito in na vratih vidite, tako so prišli migranti na ta sestanek vaščanov. Se pravi, tudi noter v poslopje in se pravi, oni govorijo o varnostnem problemu, migranti brez problema pridejo na nek pač dogodek vaščanov. Na to pa je primer Logatca. To je samo eden od primerov, ko so pač ljudje hoteli povedati, da ni problem samo v Rigoncah, da ni problem samo Loče, da ni problem samo ob meji, ampak da se pač ta problem širi tako v Ljubljano na Viču, kjer je povečano kriminaliteta za 60 % v tem letu, gre pač za velik porast in vesela sem, da je tudi z nami župan Logatca, ki bo zagotovo lahko povedal kakšno je stanje v migrantskem centru in da dejansko potem migranti nenadzorovano pač postopajo po občinah. Zdaj, zakaj ta slika? Tukaj bi rada spomnila ministra na leto 2019. Leta 2019 smo beležili, spoštovani, 16 tisoč migrantov skozi celotno leto. Se pravi, 16 tisoč ilegalnih prehodov meje je bilo. In takrat je seveda minister povedal naslednje: Dogovorili smo se tudi s policijo in vojsko, tako da imajo občine, ki imajo v tem trenutku povečan obseg migracij, več policijske sile. In prav je imel. In prav je imel. In to je navedel pri številki 16099. Dejstvo je, da je seveda, ker vedno znova govorijo o tem, da je Slovenska demokratska stranka tista, ki je nekako začela s temi varovalnimi ograjami, to ni res. Prve varovalne ograje so se postavile v času Vlade dr. Mira Cerarja, potem pa so se tudi 2019 postavljale drugačne panelne, tako da, in seveda mislim, da je pač to pravilni ukrep, ker na nek način verjetno veste zakaj imajo ljudje ograje okoli svojih hiš. Takrat je minister tudi obljubil, da bodo nekako zagotovili dodatne začasne tehnične ovire, kot je panelna ograja in bilo je tako. In dejstvo je, da so bile tudi patrulje, ki so takrat bile nekako, bom rekla, skupne s policijo in vojsko, tudi učinkovite in ljudje so se mnogo bolje počutili kot danes, ko pravzaprav patrulj ni. Minister, še enkrat, prej sem pač povedala podatek, samo v občini Kočevje, kjer ni trenutno, bom rekla, velikega pritiska ilegalnih migrantov, so pa kriminalne združbe, ki prihajajo in to ljudje opozarjajo, je samo ena policijska patrulja, se pravi, od meje do Kočevja, celotnega Kočevja. In verjemite mi, policisti lahko delajo še tako dobro, še tako profesionalno, tega pač ne morejo urediti in nadzirati sami. Ljudem ob meji svetujemo, da zaklepajo vrata. To je bilo takrat rečeno in danes ne samo, da zaklepajo vrata, danes se zaklepajo za vrati. To je velika razlika, ker pač ne upajo več ven. To so pa podatki letošnjega leta, od 1. 1. do 31. 8. je bilo zabeleženih 36 tisoč 137 ilegalnih prehodov meje. Kot rečeno bodo številke krepko, krepko čez 40 tisoč, ko bomo dobili še številke za mesec september, kajti samo en vikend jih je bilo več kot 2 tisoč. Jaz imam tukaj podatke, lahko pač na oko povem, da od, 2. 8. se pravi tukaj je že osmi mesec pa samo do, 12. 9. je bilo približno, ne vem, 10, skoraj 10 tisoč migrantov. Se pravi, res gredo številke daleč v višino in pač ukrepi so potrebni. Ampak kaj pravite danes, minister? Daleč od tega, da je Slovenija Lampedusa in nenazadnje še nekaj časa ne bo. Še nekaj časa ne bo minister. Mislim, da so to besede, ki nas vse skupaj morajo skrbeti. Slovenija nikoli ne sme biti Lampedusa in dejstvo je, da je pač potrebno ukrepati zdaj in čim prej, ko seveda še lahko in verjamem, da se da z drugačno organizacijo, s sodelovanjem številčnejših, bom rekla, prisotnosti policije pa tudi druge možnosti, ki so zadeve nekako lažje nadzirati in omogočiti državljanom, da se bodo počutili varneje. Ograja na meji bo v celoti podrta, ker je to zaveza koalicije. Jaz mislim, da nobena koalicija ni nad državo in nobena, nobena koalicija ni nad Ustavo Republike Slovenije. In dejstvo je, da je pač država dolžna zagotoviti varnost državljankam in državljanom, tako ali na drug način. Se pravi, da se pač poslužuje vseh ukrepih, ki so za to potrebni, da bodo ti ljudje dejansko varni. Dejstvo je, da pač vas ti ljudje prosijo, da se ograja ne samo pusti, ampak da se tudi dodatno postavi. Zdaj, mnogi rečejo, da gre za nestrpnost, da ljudje pač govorijo tako, da so si sami ogledali, a veste, neke izjave so bile ene poslanske skupine na terenu, da je stanje pod kontrolo in tako naprej. Glejte, ljudje so se še enkrat odzvali s podpisi, tokrat je teh podpisov minister več kot takrat, kot so jih dobili, pridružila se jim je še ena občina, rekli so, če bi bila ta seja samo dva dni kasneje bi se pridružilo še devet krajevnih, bi rekla, naselij, kajti pač zadeve se širijo. In če ste leta 2019 prosili državljanke in državljane tudi ob tej, ob tej meji, da naj dajo svoja zemljišča za to, da se postavijo panelne ograje in ste se jim nekako vsi skupaj zahvaljevali za to, ker so pustili, da se na njihovih zemljiščih postavi ograja, jih danes te iste državljane in prebivalce grajate, zato ker želijo, da ograja ostane oziroma da se postavi dodatna ograja, da bodo zaščiteni in mislim, da to ni prava pot in da to ni stvar odgovorne politike. Zakaj toliko iz moje strani, samo da sem pač mogoče pač prikazala tistim, ki razmer ne poznajo. Bi pa še enkrat povedala naslednje, ker veliko je že pri prejšnji seji je bilo rečeno o nestrpnosti in o varnosti. Predstavnik policije je rekel, saj bistvenih nekih incidentov in nekih hujših kaznivih dejanj in tega ni. Odgovarjajo vam domačini z naslednjim stavkom. Do sedaj se ni zgodilo nič kaj hujšega, ampak veste zakaj? Zato, ker prebivalci naredimo vse, da se ne izpostavljamo nevarnosti. Se pravi, prebivalci so se dobesedno umaknili v svoje domove, niso zunaj in pač, seveda, poskušajo na vsak način poskrbeti, da ne pride do kakšnih večjih incidentov. Medtem kot veste, da v Ljubljani, pa tudi v Logatcu je stanje že bistveno bolj drugače, da je tega več in da bo pač potrebno nekaj narediti. Prav tako opozarjajo pač domačini, da je v članku, ki ga je objavilo e-Posavje, omenjeno, da domačine nič ne moti, da je vse pod kontrolo in da nadzorujejo situacijo, da temu ni tako. Dokaz, da situacija ni pod nadzorom so podpisi na dopisu, ki ste ga prejeli danes. In res je, glejte, jaz imam tukaj s sabo te podpise, 154 jih je in podpisniki so samo po en, samo po eden iz hiše, spoštovani. Se pravi, ne gre za podpise celotne družine, ampak pod enega predstavnika iz vsake hiše praktično so podpisi od povsod. Jaz ne želim nikogar izpostavljati, ampak pri tem ogledu naj bi bil zraven tudi eden od svetnikov, svetnikov občine Brežice. In tudi tukaj so se odzvali z izjavo da je nekorektno da jih ni nihče vprašal in da sedaj tudi iz te vasi to je Mihovica, Mihalovec pardon so pač tudi niso podpisali ljudje ampak so klicali, da bi želeli tudi oddati podpise in da samo opozarjajo, da so v preteklem dnevu oziroma noči čez noč je bilo evidentiranih oz. pridržanih 128 pribežnikov tudi iz te vasi. Tako da stanje je res zaskrbljujoče. Zdaj, seveda je problem širši. Mi se zavedamo, da je tukaj pač stanje zahtevnejše, vendar pa mislim, da mora Slovenija odigrati veliko bolj proaktivno politiko tudi v odnosu do sosednje Hrvaške. Pač schengenska meja se očitno ne varuje tako zadosti kot bi se morala oziroma je pač potrebno poskrbeti še za dodatne ukrepe in svoje državljanke in državljane tudi zaščititi. Nenazadnje vemo kako ravna Avstrija. Nenazadnje vam lahko pač povem, da sem bila seznanjena tudi z eno od tiskovnih konferenc, ki je potekala na Bavarskem. Opozarjajo, da tega več ne zmorejo, da bo letos okoli pol milijona ljudi zahtevalo pač azil in da zahtevajo vrnitve ilegalnih migrantov. In zato seveda, da ne boste rekli, da je pač Slovenska demokratska stranka spet tista, ki edina na to opozarja, pač strokovnjaki s področja varnosti, dva sta se odzvala, sta povedala, da pač, če se bo to dovoljevalo, se pravi, ilegalni prehodi mej, da pomeni to sesutje sistema sesutje varnosti, da pač na tak način temu ne moremo, ne more sistem delovati tako, kot moramo vsi ostali upoštevati pravila, jih morajo tudi drugi in seveda, da je zadeva res problematična to lahko potem še kaj več povem. V sami razpravi so vas opozorili tudi policisti sami, minister. Dejstvo je, da zahtevajo nekatere ukrepe, da bodo lažje opravljali svoje delo. Jaz tudi ob tem trenutku povem še enkrat, da so prebivalci Rigonce in tudi Loč, se zahvaljujejo vsem delu, ki ga opravlja policija oziroma policisti, ampak pravijo, da oni želijo, da se to premakne na mejo, ne pa po tem, ko so že po vseh vaseh, ko gredo že mimo in ko dejansko pač je tako kot je. In da boste vedeli v kakšni razsežnosti je govora. Tukaj imam raziskavo Valicona, ki je bila opravljena v času od junija do septembra, se pravi v času, ko v Državnem zboru še nismo veliko govorili o tej temi. Predstavnik Valicona je tudi jasno povedal, da ne gre za noben odraz nestrpnosti, ampak je bilo vprašanje ali migranti, ki prihajajo v Evropo ne predstavljajo nevarnosti, ampak priložnosti. In odgovori so bili 63 % celotne Slovenije. Se pravi, tudi tisti deli, kjer ne nimajo tega problema, so odgovorili, da predstavljajo nevarnost. Zgolj 15 % jih je menilo, da te nevarnosti ni. Lahko pa vam povem, da so tukaj krepko čez 50 % zajeti volivci različnih političnih strank, tudi tiste, se pravi, bom rekla kar Svobode, ki danes govorijo, da SDS straši. Mi ne strašimo, mi želimo samo odgovornost. Terjamo odgovornost za naše sodržavljane. Tudi vaše sodržavljane, kot rečeno, ne počutijo se varno in želijo pač, da so slišani. Zdaj, slišani so bili prvič, ko jih je pač po tistem dopisu, ki so ga prvič poslali na ministrstvo in jih je potem čez nekaj dni obiskal minister, ampak nobenih zagotovil posebnih ni bilo, da bo drugače. Posebnih ni nič drugače. Še vedno pač so številčni pribežniki in za njih se življenje ni nič spremenilo. Še vedno pač poteka tako kot je, se pravi znotraj, ne ob meji in oni pač želijo, da se te zadeve prestavijo tako kot bi bilo normalno, se pravi, na samo mejo. Me pa zanima samo še ena zadeva. Minister, ob tem, ko se soočamo s tem ilegalnim pritiskom, ki skrbi, upravičeno skrbi vse nas. Ali je res, da je ekipa uradnikov Ministrstva za notranje zadeve, Urada za oskrbo in integracijo migrantov in pa pripadniki policije nekako na neki, bom rekla, misiji v Turčiji, kjer se dogovarjate še za 50 novih migrantov, ki naj bi prišli v Slovenijo? To naj bi Vlada sprejela 1. 12. 2022, ko smo se v Sloveniji že soočali z večanjem, se pravi, ilegalnih migrantov in dodatnih pritiskov na meji, naj bi pa šlo za državljane Sirije in Afganistana, ki se naj bi jim kar pač podelil status beguncev. To nas pač močno zanima. Kajti, dejstvo je, da ob vsem tem, kar doživlja Slovenija, menimo, da pač kaj takega res trenutno od Slovenije ne bi smeli pričakovati ali zahtevati ali celo tako, da pač Slovenija na to kar prepusti. Se pravi prosimo pač, da bi se sprejela dva sklepa; prvi sklep je, da se zagotovi pač večja varnost in se sprejmejo ukrepi in izvajajo ukrepi za zajezitev ilegalnih migracij. In kot drug sklep, ki smo ga sedaj tudi nekako dodelali na podlagi zahtev oziroma prošenj prebivalcev iz obmejnih območij, kjer je trenutno pritisk največji, da ne samo, da se pustijo panelne ograje, ampak da se dodatno postavijo ob meji tam kjer jih trenutno ni. Kajti menijo in v sodelovanju s policijo vedo, da če bo pač nekako narejena pač enotna točka, da bo seveda potem tudi v Rigoncah, Ločah in potem v vseh ostalih vaseh stanje drugačno in da se bodo lahko lažje vrnili k prejšnjemu življenju. Je pa tako, danes je res pritisk na Rigoncah, meja se podira povsod, nihče ne more obljubiti, da jutri ne bo tako na meji v Osilnici, kjer pač ni ali pa v Beli krajini je pa res, no, ampak to smo prej povedali, da se pa tam soočajo tudi z drugo obliko kriminala, ki zagotovo predstavlja tudi pomemben izziv za slovensko policijo.

Toliko iz moje strani zaenkrat.