Govor

Nikolina Prah

Hvala lepa.

Najprej naj se navežem na uvodne besede glede gotovine in potrebnosti. Tudi na EU ravni so zaznali, da se v veliki meri oziroma da precejšen del prebivalstva oziroma uporabnikov v Evropski uniji plačuje z gotovino in se mi je zdelo potrebno, da to področje posebej naslovijo, torej neposredno z uredbo, ki bo veljala na celotnem območju Evropske unije in ki bo nedvomno in na povsem določen način določala torej, da je vsako plačilno mesto dolžno oziroma vsako storitveno mesto dolžno sprejemati evro bankovce in evro kovance, torej kot gotovino.

Glede na razprave, ki so se pojavljale ob sprejemanju tega zakonodajnega paketa, je bilo temu namenjeno precej pogovorov tudi zasebnosti, ki se pri tem zagotavlja in pri vseh teh oblikah, ki ste jih tudi sami naslovili v razpravi, tako da se poskuša s tem zakonodajnim paketom nekako zajeti vse dvome ali pa težave, ki bi jih lahko imeli pri uporabi digitalnega evra, tako da so se tudi naslovile te ranljivejše skupine, ki ne bodo želele ali pa niti ne bodo čutile potrebe po tem, da uporabljajo tovrstno obliko plačevanja. Šlo bo torej za opcijo, torej vsaka fizična oseba bo uporabljala digitalni evro, če bo to želela in ne zato, ker to mora. Tako kot smo pa tudi, kot ste sami tudi omenili, razvoj gre naprej, digitalizacija je v pogonu oziroma se zelo hitro vse skupaj razvija in tudi digitalni evro je ena izmed teh oblik, kot sem rekla, to bo opcija.

Glede razprav o različnih oblikah plačevanja smo pa tudi v samem stališču zapisali, da bomo poskusa…, poskušali tudi na EU ravni izpostaviti možnosti, kako bi tudi ne samo gotovino kot obvezno plačilno sredstvo oziroma sredstvo, ki ga je vsako mesto dolžno prevzeti, da bi omogočala ali pa da se vsaj razprava naredi v smeri, da se tudi druge oblike elektronskega plačevanja štejejo za obvezne, torej povedano drugače, da v vsako trgovino, ko prideš, lahko plačaš tako z gotovino ali z nekim drugim elektronskim načinom plačevanja. To je lahko neka vmesna faza, ki bo kasneje vodila v digitalni evro. Tako da razprave potekajo. Želimo, da bi potekale tudi na EU ravni, ker prakse v državah članicah so zelo različne, na primer na Nizozemskem in Švedskem praktično celotno poslovanje poteka elektronsko. Razlagali so mi, da celo, ko si na ulici in so ulični umetniki, plačaš s kartico in ne s kovančkom. Tako da medtem, ko recimo, kot v državi, kot je Slovenija, ko smo mogoče malenkost bolj konservativni, pretežno še vedno uporabljamo, tako kot ste tudi sami omenili, 60 % gotovino. Ampak želeli bi, da ko je neka vmesna faza, da se začnemo pogovarjati tudi o opciji, da bi bilo tudi elektronsko poslovanje kot ena izmed oblik, ki jih lahko na vsakem mestu uporabiš kot obliko plačila, seveda se pa zavedamo, da morajo biti določene izjeme, če, ne vem, ni signala ali pa če gre za neke manjše zneske kot na tržnici ali pa v planinski koči na 2 tisoč metrih, boš težko verjetno plačal z elektronskim bančništvom. Tako da izjeme vedno morajo biti, ampak da bi v pretežni meri tudi to bilo naslovljeno. In tudi na EU ravni bomo te debate odpirali oziroma jih naslavljali, kot predstavniki Slovenije.

Hvala.