Najlepša hvala. Najlepša hvala tudi zagovorniku za poročilo, ki korektno povzema stanje glede dostopnosti javnega medkrajevnega prevoza za gibalno oviranje.

To stanje je vendarle posledica dolgoročnega pomanjkljivega upravljanja javnega potniškega prometa in tudi pomanjkanje neke ustrezne vizije razvoja javnega potniškega prometa. Tako da pomanjkljivosti, ki se nanašajo na celoto, se nanašajo tudi na ta segment. Dostopnost do javnega potniškega prometa za vse skupine je absolutno potrebno zagotavljati. Za gibalno ovirane oziroma za invalide, generalno zagotavlja to pravico tudi konvencija in tudi nacionalna zakonodaja. Mi v tem pogledu želimo, da se identificira in tudi uveljavi neka rešitev, ki bo praktično izvedljiva, ki bo finančno vzdržna in ki bo tudi sprejemljiva za vse. Zakon določa, da je ves javni potniški promet, mora biti dostopen in moramo na to pogledati tudi na to pogledati celovito. Se pravi, na železnicah recimo so novi vlaki, ki so že dostopni za gibalno ovirane. Prav tako je pri avtobusih mestnega prometa dosežen napredek pri medkrajevnem, pri medkrajevnem prevozu pa ne. Prav tako je pomanjkljivo tudi dostopnost samih postaj. Ministrstvo že nekaj let z Geodetskim inštitutom sodeluje pri projektu, ki popisuje stanje zunanjega grajenega okolja, zunanjega grajenega dobra, s katerim poskuša identificirati ovire dostopa do samih postaj, ker že tukaj je pogosto problem. V letošnjem letu pa smo z Geodetskim inštitutom tudi podpisali še dodatno, dodatno pogodbo oziroma začeli nov projekt, ki se bo letos tudi zaključil in to je pregled 96 postaj javnega potniškega prometa v smislu, kako so one umeščene v prostor in kako je mikro lokacija prilagojena za dostop za gibalno ovirane oziroma za invalide nasploh, tudi za senzorno ovirane. Naslednje leto na podlagi vsega tega dela želimo, da bi lahko naslednje leto z nekim pilotnim projektom v dveh občinah stestirali ali je možna širša rešitev, ki bi povzela to kar velja za določeno skupino, se pravi, za študente deluje prevoz tako imenovani prevoz na klic. Želimo preko sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu, da vzpostavimo pravno podlago, ki bi naslednje leto omogočila začetek tega projekta. Ta predlog zakona je v medresorski obravnavi, mi smo podali že te pripombe in pričakujemo, da bo tudi kmalu predlog zakona na vaši mizi. Želeli bi, da bi na tej podlagi videli ali se da ta sistem, ki po našem mnenju dobro deluje za določene skupine invalidov, če bi se dalo to širše razširiti.

Ker je bilo omenjeno posebno poročilo o senzoričnem oviranju. Bi rad pa pri tem še dodal, da tudi na tem področju načrtujemo aktivnosti. Namreč vzporedno že načrtujemo, da je potrebna prilagoditev opreme na samih vozilih, se pravi, ti tako imenovani validatorji za karte, da bi bile te tudi bolje prilagojeni vsem skupinam izrecno tudisenzorično oviranim. Pred to sejo smo tudi preverili z izvajalcem in kolikor razumem se je že uskladil tudi termin za sestanek s skupinami, s predstavniki invalidskih organizacij v zvezi z izvedbo tega.

Če sem uvodoma povedal, da je stanje na področju javnega potniškega prometa tako, da je karakterizirano z nekim pomanjkljivim upravljanjem in pomanjkanjem vizije, bi pa poudaril še to, da pospešeno delamo na tem, da bi čim prej zaživela družba za upravljanje z javnim potniškim prometom, tisti del organizacijske strukture, ki je potem odgovoren za izvedbo rešitev in želimo, da bi ta struktura tudi aplicirala novo prometno strategijo v državi, celostno prometno strategijo, ki jo bomo pripravljali v naslednjem letu in v sklopu te celostne prometne strategije vabim vse skupine, da podajo predloge oziroma pričakovanja in da se lahko o tem kako izboljšati javniški promet za gibalno in senzorično ovirane, da se lahko o tem podrobneje pogovorimo in se črtamo. Takšna rešitev, ki so kot rečeno, najbolj praktične glede na potrebe v naši državi. Toliko.