Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Torej, na Ministrstvu za javno upravo vsekakor toplo pozdravljamo tako vsebinsko delo informacijske pooblaščenke, oz. Urada informacijskega pooblaščenca, kot nenazadnje pričujoče letna poročila.

Iz njega izhaja da so bi rekel zavezanci javni organi v splošnem dobro seznanjeni s svojimi obveznostmi za transparentno delovanje in to praviloma tako tudi poteka. Ministrstvo za javno upravo skupaj z informacijskim pooblaščencem oziroma informacijsko pooblaščenko dobro tudi sodeluje, tako v luči tako imenovanih svetovalnih aktivnosti, kot nenazadnje pri pripravi zakonodaje, torej Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ministrstvo pri tem svetovalnem delu bo seznanjalo z aktualnimi priporočili, predvsem tiste zavezance, ki se seveda na nas obračajo z zaprosili po tolmačenju zakona. In pa seveda posebno pozornost bomo namenili omogočanju usposabljanj za uradne osebe teh organov preko upravne akademije našega ministrstva, seveda predvsem, ker izhaja iz poročila, tudi kar se zadeva postopkovnih pravil po samem zakonu, pa tudi po Zakonu o upravnem postopku.

Dodatno naj omenim tudi naš kontinuiran trud proaktivnega delovanja tudi napram drugim organom, še posebej kar se tiče tudi izpostavljenega področja molka organov.

Kar zadeva samo izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s strani samih državnih organov in pa lokalnih skupnosti je Vlada že aprila letos tudi sprejela dvoletno poročilo na to temo, ki je bilo tudi junija predstavljeno na tem odboru. Iz podatkov tudi v tem poročilu je zaznati, da je skupno število rešenih zadev teh organov za dostop do informacij javnega značaja v letu 2022 v primerjavi z enim letom prej nekoliko zmanjšalo, k čemur gotovo pripomore tudi ta poudarek na proaktivni spletni objavi podatkov in seveda vse te dejavnosti tako informacijske pooblaščenke, kot Ministrstva za javno upravo. Večina zahtev za dostop je bila v celoti ugodno rešena, kar pomeni, da so prosilci zahtevane informacije prejeli v celoti. V denimo, kot zanimivost, leta 2021 je bil ta delež 59 %. 2022 pa 58,4 %. Najpogostejši razlog za delno zavrnitev zahtev pa je bilo varstvo osebnih podatkov. V teh primerih pa so organi seveda omogočili delni dostop.

Iz poročila vlade še izhaja, da večina državnih organov in organov lokalnih skupnosti relativno dobro pozna vsebino in obveznosti, ki so jim seveda s to zakonodajo naložene. Se pa lahko strinjamo, seveda z ugotovitvijo iz poročila informacijske pooblaščenke, da v širšem javnem sektorju, konkretno recimo javni zavodi, ki jih pa vladno poročilo pravzaprav ne obsega, so seveda še možnosti za izboljšave in tukaj bomo tudi svojo proaktivno vlogo izpolnili, predvsem v smislu dodatnih usposabljanj, kot že omenjeno.

Morda da se dotaknem še te ratifikacije konvencije. Ministrstvo je lani proaktivno šlo tudi v to smer. Tako da to je nek prvi mednarodni dokument, ki ureja splošno priznano pravico dostopa do uradnih dokumentov v hrambi javnih organov. Državni zbor Republike Slovenije je Zakon o ratifikaciji sprejel januarja letos. Tako letos obeležujemo, kot že rečeno, tudi 20-letnico uveljavitve prvega zakona o dostopu do informacij javnega značaja. In strinjamo se z informacijsko pooblaščenko, da ima ratifikacija te konvencije tudi neko pomembno sporočilo za dodano mednarodno zavezanost Republike Slovenije k transparentnosti delovanja javnega sektorja kot takega, kar je gotovo tema, ki ji tako Ministrstvo za javno upravo kot Vlada daje veliko težo. Hvala.