Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bom zelo na kratko predstavila poročilo, ki je pred vami, tako da res bom probala čim bolj strniti svoje misli.

Za začetek bi rada poudarila, da je bilo leto 2022 za razvoj obeh pravnih področij, torej tako za dostop do informacij javnega značaja kot varstvo osebnih podatkov izjemno pomembno leto. Konec lanskega leta smo končno tudi v Sloveniji dobili Zakon o varstvu osebnih podatkov, torej nacionalni predpis, ki ga je terjala evropska Uredba o varstvu podatkov. Začeli smo ga uporabljati pa letos januarja. No in na drugi strani, res to tudi pozdravljamo, začetek zakonodajnega postopka za ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, bolj je znana ta konvencija kot Tromsř konvencija. Mi kot organ smo že od leta 2009 opozarjali na nujnost, da Slovenija to uredi, sploh zato, ker je Slovenija bila v tisti prvi skupini držav podpisnic leta 2009 in potem ves ta čas ni bilo te politične volje, da bi do te ratifikacije prišlo. Tako da to se je zdaj zgodilo končno v lanskem letu.

Zdaj, kar se tiče področja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kot vsako leto rečem, tudi letos je število pritožbenih zadev naraslo na skoraj 700, 696 konkretno. V letu prej smo jih imeli 539, se pravi spet velik porast, ne. Razveseljiva je novica, da molki ne naraščajo več. Sicer jih je še vedno preveč, 241 jih je bilo, v lanskem letu 244, ampak po dolgih letih smo končno uspeli ta trend kljub vsemu obrniti. Razveseljivo je tudi to, da je število pritožb zoper državne organe upadlo, 283 jih je bilo, v letu prej 338, vendar pa žal seveda so nara…, je naraslo število pritožb zoper druge zavezance. Zlasti so tukaj javni zavodi, druge osebe javnega prava. Tukaj vidimo, da gre v resnici za pomanjkanje znanja, tako področnega ZDIZ-a, kot Zakona o splošnem upravnem postopku.

Kar se molkov tiče, ker, kot sem prej omenila, so sicer padli, ampak žal največ teh molkov je med organi državne uprave, torej ministrstva, organi v sestavi, potem, sicer jih je nekoliko manj kot leto poprej, ampak še vseeno jih je tukaj največ, potem sledijo javni zavodi in potem občine.

Zdaj, da se odločbe informacijskega pooblaščenca spoštujejo, kažeta zlasti dva pokazatelja. Prvi je, da je bilo v lanskem letu zopet malo število tožb vloženih zoper naše odločbe, manj kot 10 %, zoper manj kot 10 % izdanih odločb, 35 tožb konkretno, no in pa, da smo izdali res samo eno odločbo o prekršku na področju dostopa do informacij javnega značaja, govorim, kjer smo izrekli potem globo, ampak, skratka odločbe informacijskega pooblaščenca se spoštujejo.

Zdaj, kaj svetujemo? Kot organ seveda apeliramo vedno na organe, delujte proaktivno, transparentno, torej in držite se zakonitih rokov takrat, ko odločate po zahtevi. Tudi pri informacijskem pooblaščencu se trudimo, da zadeve rešimo čim prej in pri nas je povprečen čas reševanja zadeve 30 dni. Govorim o meritornih odločbah, ne o molkih, seveda molk v resnici obravnavamo takoj.

Zdaj, kaj ugotavljamo, je žal to, da je spet poraslo število zadev, ko se organi sklicujejo na zlorabo pravic. Torej, na zlorabo kot izjemo od prostega dostopa. Zloraba pravice je v resnici skrajno sredstvo in tudi sodna praksa se je že kar izoblikovala, tako da to ni, bom rekla, en tak institut, ki naj bi se splošno uporabljal. Opozorila sem tudi na pomanjkljivo znanje uradnih oseb za dostop do informacij javnega značaja. Zato se nam je zdelo ključno, da tudi v letnem poročilu poudarimo, da naj organi imenujejo osebe, ki imajo znanje s tega področja, ne samo, da se pač, bom rekla po domače, to pokljuka, uradno osebo imenuje, v resnici pa nima potrebnega znanja.

Ugotavljamo tudi, da je zopet poraslo število zadev, ko prosilci od zavezancev ne zahtevajo dokumentov za to, čemur je seveda ZDIS namenjen, ampak pričakujejo pojasnila, mnenja, neke razlage, stališča. ZDIS seveda ni orodje za to. Poudarjam, ZDIS je orodje za obstoječi dokument. Tukaj se lahko prosilci naslonijo mogoče na uredbo o upravnem poslovanju, nikakor pa informacijski pooblaščenec nima te možnosti, da bi organu odredil, da mora določen dokument izdelati ali pa določeno mnenje sprejeti.

Zdaj, na kratko še, kar se tiče področja varstva osebnih podatkov. Zakaj je bilo tako pomembno, da je bil ZVOP-2 sprejet? Zato, ker smo šele s tem v bistvu dobili celotni zakonodajni paket, skladno z evropsko uredbo o varstvu podatkov, nenazadnje tudi informacijski pooblaščenec šele od konca januarja lahko izreka globe tudi za kršitev evropske uredbe o varstvu podatkov, prej tega seveda ni mogel. V lanskem letu smo prejeli tisoč 30 prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka in, žal preveč, 160 pritožb zaradi kršitve pravic posameznikov, to je velika številka, to je velika številka.

Zdaj, ključni, ključni problem je, da zavezanci ne zagotovijo informacij posamezniku, torej teh informacij kot to nalaga evropska uredba in tudi nimajo notranjih postopkov za obravnavo in pa za zagotavljanje pravic posameznikov. To, opozarjam, to niso tiste klasične kršitve, ampak je zagotavljanje pravic posameznikom, zato sem rekla, da je tega odločno preveč, ker je zavedanje, bom rekla, upravljavcev zbirk osebnih podatkov v tem segmentu prenizko.

Zdaj, naraslo je zopet število "data breach notification-ov", torej teh neke vrste samoprijav, ki jih upravljavci podajo k informacijskemu pooblaščencu, ko ugotovijo, da je v njihovi instituciji prišlo do kršitve. Zdaj, seveda je sprememba ta, da Informacijski pooblaščenec v primeru, da te samoprijave zavezanec ne poda, tudi predvidena globa. Tako da, žal je tako, da so stvari funkcionalne, če nas udarijo po žepu. Ključna je tudi ta vloga informacijskega pooblaščenca glede izobraževanja in ozaveščanja. Mi smo na področju varstva osebnih podatkov svetovali preko 2 tisoč 300 subjektov, tako v pisnih mnenjih kot v dežurstvu po telefonu, izvedli smo 53 brezplačnih predavanj za zavezance, imeli smo tudi kar nekaj teh akcij preden smo uvedli inšpekcijo oz. prav za to, da ni potrebno izvesti inšpekcije, ker nenazadnje kaj je cilj, cilj je vzpostavitev zakonitega stanja ne samo kaznovanje, tako da, torej nam se je zdelo, še vedno se nam zdi, da je v bistvu ta izobraževalna funkcija informacijskega pooblaščenca zelo pomembna. No in v lanskem letu smo vložili tudi zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Tukaj smo v bistvu uvedli inšpekcijski postopek, ker je prišlo do suma nezakonitega vpogleda v zbirke osebnih podatkov s strani tega urada in smo seveda ugotovili, da so zakonske določbe absolutno preširoke, preohlapna pooblastila so tega urada, po našem trdnem prepričanju so v nasprotju z 38. členom Ustave. Zakon namreč ni dovolj jasen, ni določen, ni lex certa, torej da bi državljani v resnici vedeli, kaj se z njihovimi osebnimi podatki dogaja. Urad lahko po tem zakonu praktično dostopa do katerihkoli podatkov s katerimi razpolagajo zavezanci, tudi državni organi, tudi nosilci javnih pooblastil, praktično nobenih omejitev glede nalog urada ni, praktično omogoča arbitrarno odločanje in to se je tudi pokazalo v primeru teh anonimk. Uradu nenazadnje sporočajo podatke o kaznivih dejanjih tudi Državno tožilstvo, drugi državni organi, sodišča, še več, celo prekrškovni postopki ne samo kazniva dejanja, vsi prekrškovni postopki, torej tudi tisti, ki so skrajno minorni in ugotovili smo, da urad ne zagotavlja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Torej, praktično državljani ne vemo kaj se z našimi osebnimi podatki pri tem uradu dogaja.

Zdaj za zaključek jaz bi rekla, da lahko z gotovostjo rečem, da se glede na porast zadev na obeh pravnih področjih, da se državljani teh svojih pravic, obeh svojih pravic katere pokriva informacijski pooblaščenec, vedno bolj zavedajo. To je seveda pohvalno. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja letos praznuje tudi svojo 20-letnico, okrogli jubilej. Gre za izrazito dober, široko uporabljen zakon, ZVOP pa zdaj je seveda ZVOP-2 pa zdaj piše svoje prvo leto. Zdaj praksa bo tudi pokazala ali je upravičil to pričakovanje predlagatelja zakona, da bo v Sloveniji ohranil visok nivo varstva osebnih podatkov. Tega zdaj v tem trenutku še ne moremo reči, preuranjeno je, ampak čas bo pokazal ali je zakon tako dober kot, bom rekla, je bil ZVOP-1, ki je bil izrazito, izrazito dober zakon.

Tako da, informacijski pooblaščenec bo seveda poleg svojih inšpekcijskih pristojnosti tudi v bodoče veliko delal na ozaveščanju, na izobraževanju, na širjenju znanja na obeh pravnih področjih. Jaz mislim, da tukaj nas čaka vse skupaj še veliko dela na ZDIZ Seveda skupaj z Ministrstvom za javno upravo. Hvala lepa.