Hvala gospod predsednik.

Še enkrat vsem lep pozdrav!

Kakor ste povedali, bo potekal v ponedeljek Svet za konkurenčnost v Bruslju. Tam bo Slovenijo zastopala delegacija, ki jo sestavljamo iz ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Ta svet ima sicer več točk, čeprav je pričakovati, da bo pa zlasti fokusiran na eno točko. Točke, ki bodo prva, bo tam pregled zakonodaje o varstvu modelov. O tem smo se na tem odboru že pogovarjali. S stališča o operativi je za nas najbolj pomembno, da pridemo iz sistema, da tudi rezervni deli za avtomobile bodo bolj dostopni, kar bo ta pravni akt uredil. Potem bo tako imenovana Euro sedem uredba, katero želim širše pojasniti, če lahko. Tej bo sledila razprava o konkurenčnosti, kaj narediti, da bo evropska industrija bolj konkurenčna. In potem mogoče zelo pomembno, pogovarjali se bomo tudi o farmacevtski zakonodaji. Čeprav to ni matični odbor, matično je zdravje, ampak s stališča industrije kljub vsemu to tisti del industrije, ki po eni strani ima najhitrejši razvoj, po drugi strani pa je treba nekaj stvari narediti, da bo Evropa tudi na tem področju bolj varna. Kajti, v tem trenutku ni.

Na delovnem kosilu Pa se bomo pogovarjali o prvih 30. letih enotnega trga in o nadaljnjem razvoju enotnega trga.

Sedaj pa, če dovolite, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, pa nekaj bolj poglobljeno o uredbi Euro sedem. Z mano je tudi dr. Robert Jerončič, vodja sektorja za vozila, voznik in varnost cestnega prometa in tudi veliki poznavalec te problematike. Poznate, da ta uredba, ki govori o emisijah pri avtomobilih, pri avtobusih, tovornjakih in podobno ima zelo jasen cilj. In ta cilj je, da se okolje, v katerem živimo, bolj varuje in da živimo v bolj kvalitetnem okolju. S to uredbo Evropska komisija predlaga, da se sprejmejo novi standardi. Torej, prehod iz Evro šest na Evro sedem, ki pomenijo za osebna osebne avtomobile in lahka tovorna vozila zmanjšanje emisij dušikovih oksidov za najmanj 35 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih za najmanj 56 %, kar se tiče števila delcev pri osebnih in lahkih tovornih vozilih za najmanj 13 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa zmanjšanje števila delcev za 39 %, poleg tega pa tudi generalno zmanjšanje pri manjših, torej pri avtomobilih in lahkih tovornih, za zmanjšanje števila delcev iz zavor za 27.

Torej, to je pristop, ki ima s stališča Evropske komisije pravi cilj, da se okolje varuje. Težava je pa nekje drugje, pa je v bistvu učinek na gospodarstvo in na industrijo v Evropski uniji. Trenutna ocena Evropske komisije je, da bo morala industrija, da se prilagodi novemu standardu, vložiti v prilagoditev novemu standardu na segmentu, ki tako in tako se krči, ker ga v bistvu nadomeščajo električni segment, da se prilagodi, vložiti v naslednjih letih 41 milijard lastnega denarja. Evropska komisija tudi ocenjuje, da bo Evro sedem pomenil dvig cene osebnih vozil za 300 evrov, dvig cene težjih vozil za 2 tisoč 500. Evropska avtomobilska industrija pa govori, da so številke drugačne. Da so številke takšne da se že pri osebnih avtomobilih zaradi tega ukrepa lahko pričakuje zvišanje okrog 5 tisoč evrov, s tem, da nekateri modeli zaradi ekonomske logike se ne bodo niti več proizvajali. Pomembno vprašanje, ki ga bomo ministri, ki smo odgovorni za industrijo, in njihovi namestniki postavili predstavnikom komisije je tudi naslednje, kaj pomenijo novi standardi s stališča svetovne konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, ki je v tem trenutku v velikih težavah. To vidite. Vidite kakšno je bilo tudi razmerje med avtomobili na zadnjem sejmu v Münchnu, pa je bil tam včasih center evropske avtomobilske industrije in pomembno vprašanje tudi je, ali bo uspela Evropa svoje standarde vsiliti ostalemu delu sveta. Namreč, recimo če pogledamo leto 2008, takrat je gospodarska moč Evropske unije, če gledamo skozi bruto domači proizvod bila globalna. Takrat je seštevek bruto domačih proizvodov bil kar nekaj višji kot recimo seštevek, tako kot ameriški bruto domači proizvod. Sedanje stanje je povsem drugačno. Vidite, da Evropska unija je nazadovala, sedanja gospodarska moč Evropske unije je več kot pol manjša kot recimo, če primerjamo z Združenimi državami Amerike, in da ob tem, da smo v Evropi skorajda veseli, če imamo 1 promil gospodarske rasti, naši konkurenti imajo 2,5, 5, 7 % gospodarske rasti. Tako, da na mizi bodo tudi kompromisni predlogi. Eden od teh kompromisnih predlogov bo, da se zamakne po sprejetju uveljavitev te direktive Euro 7 pri avtomobilih za dve leti pri novih modelih, za tri leta pri dosedanjih modelih, ki se bodo še takrat proizvajali. Kompromisni predlog je, da se zamakne pri tovornih vozilih za štiri leta za nove modele, pri vozilih, ki se še vedno proizvajajo, niso pa novi modeli za pet let.

Stališče Slovenije je v tem trenutku takšno, kot je stališče večine delegacij, s katerimi smo se pogovarjali in to je, ja, gremo naprej, mi moramo varovati okolje, vendar po drugi strani ukrepi morajo biti takšni, da panoge, ki je najbolj, ena najbolj pomembnih v Evropi, da se ne ogrozi, in da se upoštevajo tudi resnične zmožnosti panoge za prilagajanje. Namreč marsikdo pove, da če se bo sedaj evropsko avtomobilsko industrijo prisililo, da vloži 41 milijard, kar je ocena komisije, v nove tehnologije pri motorjih z notranjih izgorevanje, da bo še počasnejši napredek na drugem segmentu, pri elektrifikaciji.

Hvala za besedo, gospod predsednik.