Hvala lepa, predsednik.

Spoštovana ministrica, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni na današnji seji!

Bled je pred dvema tednoma približno gostil Strateški forum, že 18. po vrsti in ta osrednji, bom rekel, zunanjepolitični dogodek naše države, ki se ga je res letos udeležilo kar veliko gostov, vabljenih tudi predstavnikov držav, politikov, gospodarstvenikov, je po moje eden od pomembnejših dogodkov takih strateških platform v Evropi. Letos je sicer forum potekal v duhu tragedije, ki je prizadela Slovenijo, in je tudi bil zaznamovan tudi kar precej z noto solidarnosti, tudi naslov foruma ni bil, najbrž naključno, izbran, pa čeprav je bil že določen vnaprej, pred avgustovskimi poplavami. Podnebne spremembe so ena od tistih groženj, ki se jih bo verjetno Slovenija lotevala tudi skozi svoje članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Koncept letošnje konference je bil namenjen pač tudi naslavljanju izzivov, ki za neko širšo globalno skupnost predstavljajo nove moderne, tudi varnostne nenazadnje grožnje. Za Slovenijo je pomembno, da smo udeležence, ki so bili vabljeni tudi na forum, pravzaprav spodbudili k razmišljanju o državah zahodnega Balkana, o njihovem vključevanju v Evropsko unijo, o širitvi Evropske unije, ki je po, bom rekel, ruski invaziji na Ukrajino spet postala ena od glavnih političnih prioritet, ob dejstvu, da vemo, da je to pravzaprav ena od trajnejših zagotovitev miru na tem območju, območju Evrope. Morda bo potrebno opozoriti na to, da je prav, da obe strani opravita, če rečem domačo nalogo, tako Evropska unija na eni strani s svojimi zahtevami kot tudi države zahodnega Balkana, ki pač sledijo akiju(?).

Bi pa se moje vprašanje osredotočilo na vaše mnenje o tem, kar je v svojem nagovoru izpostavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je dejal, da mora biti Evropska unija do leta 2030 pripravljena na širitev. Do takrat morajo, kot je dejal, biti pripravljene tudi bodoče članice. Vključevanje novih članic po njegovih besedah ne bo enostavno, vplivalo bo na politike EU, na programe, pa tudi seveda na proračun EU in predvsem bo zahtevalo tudi politične reforme v teh državah in tudi veliko poguma zanje in za vse ostale države članice, da te probleme nekako v bistvu skušajo nekako uravnotežiti oziroma ta vprašanja.

V zvezi s tem me še posebej zanima torej, kako vi komentirate potek letošnjega blejskega strateškega foruma? Ali je dosegel, morda presegel vaša pričakovanja? Ali se vam zdi ta napovedana časovnica glede zaveze, oz. če rečemo kar blejska zaveza, predsednika Charlesa Michela, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije, realistična in izvedljiva in pa morda kakšen utrinek z vašega bilateralnega srečanja s Charlesom Michelom, pa tudi z ostalimi zunanjimi ministri Zahodnega Balkana in pa, ali med voditelji, oz. predstavniki zahodnega Balkana, ki so prav tako bili prisotni na Blejskem strateškem forumu, obstaja, mislite neka iskrena volja za pridružitev ali je, gre tudi morda za kaj evroskepticizma? In pa še to, kako gledate na pristopanje držav v okvir Evropske unije, po stopnicah recimo, da bi lahko še pred uradno kandidaturo, oz. pred formalno priključitvijo postale pač, ne vem, opazovalke v Evropskem parlamentu in potem postopno vstopale tudi na notranji trg Evropske unije, tako da toliko.

Hvala lepa.