Hvala lepa. Spoštovani predsednik Odbora za zadeve EU, gospod Breznik, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Baković, spoštovane poslanke in poslanci, visoki gostje!

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo v Evropskem parlamentu torej s poslanci razpravljala o stanju v Uniji. Šlo je za zadnjo tako razpravo pred volitvami v Evropski parlament junija prihodnje leto. Evropejke in Evropejci se bomo torej v nekaj manj kot 300 dneh podali na volišča. Tam bomo ocenili, kako je EU prispevala k naši blaginji in varnosti v preteklih petih letih. Odločali bomo tudi o tem, kakšno prihodnost in kakšno Evropo si želimo. Evropska unija temelji na miru in blaginji. V njej narodi, demokracije in ljudje skupaj delujejo za boljšo prihodnost. Skupaj sprejemajo odločitve in oblikujejo politike za soočanje z največjimi izzivi našega časa, podnebnimi spremembami, digitalizacijo, zaščito temeljnih vrednot in demokracije. Predsednica Von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji predstavila dosežke EU v preteklem mandatu Komisije. Ta se je začel leta 2019 in v tem času je komisija kljub nepredvidenim krizam uresničila kar 90 % političnih usmeritev, ki jih je predsednica predstavila ob začetku svojega mandata. Na tem mestu bi se rada posebej zahvalila Odboroma za zadeve EU in zunanjo politiko za vaš prispevek k oblikovanju evropskih politik. Brez odličnega sodelovanja držav članic ter Evropskega ter nacionalnih parlamentov tak rezultat ne bi bil dosegljiv in ta komisija je do danes oblikovala kar 633 zakonodajnih predlogov in o 63 % teh je bilo v zakonodajnem postopku že doseženo soglasje in to je dokaz, da se vsi deležniki zavedajo pomena hitrega in učinkovitega odzivanja na današnje in prihodnje izzive. Vendar delo Evropske komisije ni končano, zato še vedno računamo na Evropski parlament, države članice, pa tudi na vse vas, spoštovane poslanke in poslanci, da nam na tej poti pomagate in nas podpirate še naprej. Ne smemo namreč izgubljati časa, izzivi se kopičijo. Letošnje poletje je bilo najtoplejše doslej izmerjeno v Evropi, in kot je dejala predsednica komisije, smo se znašli v realnosti vrelega planeta. Posledica so vse ekstremnejši vremenski pojavi, divjanje požarov in uničujoče poplave in vse to smo v preteklem letu, na žalost, izkusili tudi v Sloveniji. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in doseganje podnebne nevtralnosti je zato nujno. Z evropskim zelenim dogovorom smo na pravi poti, da uresničimo te cilje. Za Evropsko komisijo je podnebna agenda tudi gospodarska agenda. Brez zdravega okolja in zdravih ljudi namreč ni zdravega gospodarstva in seveda sem spada tudi kmetijstvo. Treba si je prizadevati za več dialoga in manj polarizacije v okolijskih razpravah. Konec koncev je prav zdravo okolje tisto, ki nam zagotavlja nenadomestljive dobrine, kot sta čist zrak, čista voda ter mnoge ekološke storitve. Začeli bomo torej strateški dialog v prihodnosti kmetijstva, da bi oblikovali strategije za harmonično življenje z naravo. Za Evropsko komisijo je podnebna agenda gospodarska agenda tudi zato, ker z evropskim zelenim dogovorom in mehanizmom Next generation EU pospešujemo milijardna vlaganja v nove čiste tehnologije, potrebne za zeleni prehod. Kot je poudarila…