Hvala lepa.

Hvala lepa za povabilo in hvala za besedo!

Podobno kot kolegica Barbara Rajgelj, se ne želim pravzaprav ukvarjati s preteklostjo, zaradi tega, ker se v Sloveniji preradi ukvarjamo s preteklostjo, verjetno zato, ker je to že za nami, medtem ko imamo vedno znova s soočanjem s prihodnostjo. Prejšnji teden je čisto po tiho začel tudi pri nas veljati akt o digitalnih storitvah, ki ga je vzpostavila Evropska unija in Evropska komisija. V Evropski komisiji se, kot ste že omenili, pripravlja in sprejema akt o medijski svobodi. Določene stvari se urejajo tudi na področju tako imenovanih slep tožb, ki serijsko onemogočajo ali poskušajo utišati javno participacijo. Skratka, delno smo na srečo v tem evropskem prostoru, kajti na drugi strani, če bi bili odvisni zgolj od slovenskega prostora, potem bi bilo precej žalostno. Zakaj? Da ne govorim o preteklosti. Še vedno nimamo niti osnutka novega Zakona o medijih po letu in štirih mesecih. Situacija na področju medijev je skrajno resna. Zakon, ki ga imamo je iz leta 2005 in v tem zakonu seveda, da niso predvidene praktično nobene od sodobnih digitalnih in ostalih izzivov ali težav v njih. Ni težav glede spleta, glede spletnega oglaševanja, glede komentarjev, ki jih je omenjala kolegica Rajgljeva in množice drugih vprašanj. Prav tako kot seveda v tem zakonu niso ustrezne rešene stvari kot je vprašanje sovražnega govora ali koncentracije glede koncentracije. To najbolj dokazuje seveda izkušnje iz minulih let, ko se je poskušalo po eni strani na vse pretege najti načine in vzvode za omejitev določenih koncentracij, posebej določenih lastnikov kolikor vem tudi s strani same Vlade. Ampak očitno se tega v Sloveniji pravzaprav ne da. Imamo neučinkovito, torej Ministrstvo za kulturo, imamo nedejaven inšpektorat za medije, imamo praktično popolnoma pasiven, pasivno Agencijo za varstvo konkurence, ko gre za področje medijev, ki ni sprožila v teh minulih letih nobenega postopka recimo na področju koncentracije regionalnih medijev, koncentracije radijskega lastništva in še mnogih drugih vprašanj, ki se pojavljajo. Po drugi strani določeni postopki pri njih trajajo osem ali deset let. Seveda, da se tako stvari ne more reševati.

Ko gre za financiranje medijev imamo vprašanje, ki smo ga v resnici prav tu na, torej na Odboru za kulturo načeli že pred vsaj približno sedmimi leti. Mislim, da je bila, od prisotnih poslancev je bila zdaj trenutno odsotna, kolegica Eva Irgl, je bila prisotna na tej zadevi, kjer smo se pogovarjali o tem, da seveda, da je sklad za medije kot tak nezadosten, in že takrat sem omenil možnost in pričakovanje, da bo Slovenija nekaj storila glede t. i. tehnoloških obdavčitev po katerih je v tistem času, bi že v tistem času morale od, samo od Googla dobiti nekje med od 3 do 5 milijonov evrov. To je bilo pred približno sedmimi leti. Današnje vsote, glede na to koliko je zrasel promet Googla in oglaševanje v Sloveniji na spletu, si lahko približno predstavljate. Tega nimamo. Nimamo tudi zato, ker je razprava o tem v javnosti popolnoma poniknila. Govorilo se je, da bo Google dal nek denar za nek center za umetno inteligenco v času prejšnje vlade, pa seveda se to ni zgodilo. To so bile prazne obljube, nikjer ni bilo nobenega zagotovila o tem in Google tega seveda ni dal. Google plačuje nekaj slovenskih tiskanih medijev in to zelo male vsote, v zameno za njihove novice in vsebine, ki jih distribuira pravzaprav preko svojih brskalnikov, vendar je to drobiž. Za njih pa je seveda ustrezen, zato ker na ta način pridobijo mir v javnosti, in v zadnjega pol leta jaz mislim, da nisem zasledil v slovenskih medijih praktično nobene tehtne razprave ali praktično sploh omembe o tem, kaj bi se na tem področju moralo v Sloveniji storiti, pa čeprav o tem razpravlja celotna Evropa, med drugim seveda tudi druge države, spomnimo se primera iz Avstralije.

Skratka, imamo niz stvari, ki so neustrezno in nezadostno rešene. Imamo težave na področju koncentracije, imamo pa težave na področju novih tehnoloških vprašanj, v odnosu do platform. Zadnje težave, da tako rečem v Sloveniji, ko se, ko gre za vsebine, so se večinoma pojavljale, če odmislimo zdaj kakšne oddaje v posameznih televizijskih programih itn., so se v resnici dogajale na platformah, kot je bil nedavni primer s Tik Tokom in s posnetkom iz doma za ostarele, pred tem je bil posnetek s strehe nekega nakupovalnega središča. To je povezano seveda tudi z mediji in povezano je seveda z medijskimi vsebinami. Se zavedam, da je to delno tudi področje Ministrstva za digitalno preobrazbo, vendar pa mislim, da je tukaj potrebna celovita in hitra akcija. V preteklih letih in v preteklih mandatih smo najpogosteje imeli situacijo, ko so desne vlade reagirale bliskovito hitro. Leta 2020 smo dobili Predlog Zakona o medijih in Zakona o RTV in mislim, da še Zakona o STA po dveh ali treh mesecih prejšnje Vlade. Predlogi so bili sicer slabi, ampak nastali so v treh mesecih. Na srečo so bili v bistvu ustavljeni. Zdaj imamo pa vedno znova pri levosredinskih vladah imamo pa obratno skrajnost, da se čaka leta in leta in seveda se nič ne zgodi. Spomnimo se vlado, v kateri je bila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je eno leto porabila za to, da je po Sloveniji hodila in imela razprave z javnostjo o tem, kaj naj bi bilo v Zakonu o medijih. Seveda se je njen mandat pred tem iztekel preden je karkoli naredila. Skratka, če odmislimo zdaj vse pretekle težave iz katerih seveda hkrati moramo izhajati, je predvsem problem v tem, da potrebujemo nov Zakon o medijih, ostale nove posodobitve, ki bodo odgovarjale na vse digitalne in vsa ostala vprašanja. Če vam povem še banalen primer, če vas motijo oglasi za glivice in za vse ostale stvari, ki jih vidite na spletnih straneh, vam lahko povem, da ti oglasi formalno ne sodijo pod Slovenijo, čeprav so objavljeni na slovenski spletni strani, vam rečejo, da je ta del te spletne strani, sodi pod jurisdikcijo neke druge države, in ne vedo niti od kje prihaja oglaševalec niti od kje prihaja zakupnik, in jih ne morete niti preganjati niti česarkoli že, ker mediji trdijo, da tisti del njihove spletne strani ne sodi pod slovensko jurisdikcijo. Tako daleč smo prišli zaradi zastarelosti in neučinkovitosti naših organov.

Hvala lepa.