Lepo pozdravljeni na 5. seji Odbora za kulturo!

Obveščam vas, da nisem prejela opravičil za poslanke in poslance, ki se morda seje ne bi mogli udeležiti, imam pa nekaj pooblastil, in sicer, poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča poslanec Miha Lamut, poslanca Andreja Hoivika nadomešča poslanec Andrej Kosi in poslanko Alenko Jeraj nadomešča poslanka Eva Irgl.

Še eno pooblastilo. Hvala lepa. Poslanca Martina Marzidovška pa nadomešča poslanec Bojan Čebela.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. točka - poročilo o stanju pravne države za leto 2023 v Sloveniji na področju medijev, novinarstva in demokracije, in 2. točka - razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je torej določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni. Zdaj, tale seznam je kar zajeten, ampak jaz mislim, da so vsi tudi navedeni v sklicu seje, da ne bi zdaj vseh brala in naštevala, nekaj je bilo potem tudi še dodatno vabljenih, skratka to je vse v sklicu seje navedeno.

Za sklic seje sem se odločila, ker se mi zdi, da je kar primerno, da dokument Evropske komisije o poročilu o stanju pravne države za leto 23 obravnavamo tudi na seji parlamentarnega Odbora za kulturo. Ob tem seveda naj poudarim, da gre predvsem za tisto poglavje, tretje poglavje, ki se nanaša na medije, saj so, tudi naš odbor je pristojen ravno za ta vprašanja, oz. za to področje, za področje medijev. Predvsem bi želela in to je bil tudi moj namen, ne obračunavanja spet, a ne, ki smo jih v tem Državnem zboru in posebej na tem odboru imeli že kar cel niz, ampak predvsem morda na podlagi tega poročila Evropske komisije en pogled naprej, en pogled, mogoče tudi kakšna kritična misel vseh vabljenih, posebej tistih, ki ste strokovnjaki za to področje in niste politiki v kakršnikoli preobleki, o dodatnih morda, varovalkah pred posegi politike v delovanje in upravljanje javnih medijev. Morda kaj o tem, kaj v resnici pomeni delovati v interesu javnosti, morda tudi kaj o transparentnosti lastništva, oglaševanju, ipd. Predvsem pa me zanima morda en pogled na izsledek letošnjega poročila. oz. napredek v primerjavi s kakšnim poročilom leto prej.

Posebej bi pa želela poudariti, da se mi zdi zelo pomembno da odpremo še eno področje, ki je tudi v bistvu vezano precej z mediji, in ki se dejansko iz Združenih držav kjer v bistvu se s tem srečujejo že vse od 80. let zadeve dobro širijo tudi k nam. Imamo že nekaj primerov t. i. SLAPP tožb, zato bi nekaj besed morda želela slišati tudi o tem, za kaj pravzaprav gre. Morda za tiste, ki nas spremljajo, da gre pač za nešteto niz nekih sodnih postopkov in vlaganja sodnih zahtevkov, katerih namen sta predvsem nadlegovanje in izčrpavanje tarč, izčrpavanje tako finančno kot seveda tudi na vseh drugih področjih. Nekaj težav je tudi pri sami identifikaciji, kaj slep tožbe so. S tem se seveda ukvarja pospešeno s posebnim aktom, jaz upam, da ga bomo kmalu ogledali tudi Evropska komisija, prav tako kot s tako imenovanim medijskim aktom in v bistvu je namen današnje seje predvsem ta.

Zdaj, za začetek predlagam, da damo besedo seveda najprej predstavniku Ministrstva za kulturo, potem pa gremo po vrsti vabljenih. Zdaj, lahko se sami, ampak mogoče je bolje, da potem tudi jaz kar po vrsti kličem, tako kot ste bili tudi navedeni.

Tako, da najprej dajem besedo predstavniku ministrstva, državnemu sekretarju mag. Marku Rusjanu.

Izvolite.