Hvala tudi za vaš del pogledov, dr. Logar. Sam sem še prijavljen, če še želi kdo na tej točki ali pa sta predhodnika mogoče spodbudila koga, da še se prijavi k razpravi, zbiramo še prijave. Gospod mag. Žakelj vidim, da se je prijavil. Če želi še kdo? V redu.

Torej, jaz bom nadaljeval. Moj pogled glede na to, da sem ta govor spremljal, lahko bi rekel, po službeni dolžnosti, po eni strani imam nekako, lahko bi rekel, mešane občutke. Strinjal bi se s kolegom Logarjem, seveda je šel vsaj v prvi fazi s poglavitnimi poudarki. Predsednice Evropske komisije so šle v mogoče pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti, v bistvu v govoru bolj to kaže na to kaj si predsednica, jaz bi temu rekel, bolj želi kot kakšno je po vsej verjetnosti tudi dejansko stanje. Brez odgovora pa je ostalo kar nekaj ključnih vprašanj evropske prihodnosti. Res je, jaz mislim, da je vseeno, tudi predsednica Evropske komisije je vseeno politična oseba, mora se pohvaliti z nekimi tudi, lahko bi rekel, uspehi Evropske komisije v tem mandatu in tudi ni, jaz bi rekel da, govoril bom o neki sivini po eni strani, ne pretiranem optimizmu, po drugi strani pa tudi ne o nekem pretiranem pesimizmu. Jaz mislim, da moramo pohvaliti, kar je za pohvaliti, in tudi pokritizirati, kar je za pokritizirati. Sam vidim, da predsednica komisije ni odgovorila na vprašanje kakšna bo torej naslednja faza zelenega prehoda, kako zagotoviti torej predvsem suverenost Evropske unije na področju energetike, prehrane in pa tisto, kar je najbolj pomembno, o govoru o strateških surovinah. To, da se to da mi sprejmemo, lahko bi rekel vse največje strateške dokumente, da začnemo izvajati, jaz bi temu rekel relativno zelo optimističen, lahko bi rekel skoraj že radikalni zeleni prehod in da se v polovici faze tega zelenega prehoda začnemo spraševati, kje bomo za ta zeleni prehod dobili strateške surovine, to je tisto, kar je, lahko bi rekel, ključno vprašanje nadaljevanja tega zelenega prehoda. In tukaj, glejte, mislim, da tudi kolega Gregorič je o tem govoril, jaz sem na to opozarjal. Moti me ta redosled, bi rekli, tega zelenega prehoda, po vsej verjetnosti. Ko gradite hišo, se prvo vprašate od kod boste dobili finance, koliko imate tega, kakšne so vaše možnosti in tako naprej. Zdaj smo pa mi v bistvu naredili načrt, začeli graditi, ugotovili smo, da nekaterih teh elementov nimamo. Zdaj, največkrat smo se na tem, veste, na tem odboru pogovarjali o tistih kritičnih surovinah, kar se tiče izdelave akumulatorjev, največkrat smo govorili o vplivu Afrike, zasedbi Kitajske. Kolega Žakelj bo mogoče, upam, tudi na tem področju kot velik poznavalec Kitajske, glede na to, da je tam preživel nekaj časa svoje kariere, ima, lahko bi rekel, zelo poglobljen pogled na to. Ampak zdaj prihaja tudi do vpliva Kitajske recimo glede na posebnih zemeljskih surovin, kar se tiče feromagnetov, ki so pa močno tudi, lahko bi rekel, imamo močno pomanjkanje tudi v Evropi, gre seveda za osnovne gradnike novih elektromotorjev, ne gre samo za akumulatorje in tu bo naslednji problem. Zdaj, govor predsednice Evropske komisije pvsej verjetnosti ga je dodatno izboljšala ravno na tem področju zelenega prehoda, kar se tiče konkurenčnosti, ravno zaradi tega, ker je v tistem obdobju potekal avtomobilski sejem v Munchnu, lahko bi rekel v bavarski prestolnici. Njihova ključna industrija, če bi gledali po številu izdelanih avtomobilov, je Bavarska. Vsi govorijo o Badenwtenbergu, o sedežu Mercedesa, Porscheja, ampak če gledamo izdelavo, je to, lahko bi rekel, ključen del tudi Bavarske dežele in ta sejem je bil zanimiv prvič, ker je bil tokrat v mestu, v samem mestu in Frankfurtalgemaine(?) je tretji dan tega sejma napisano na svojo naslovnico »Kaj nam še preostane, kaj še preostane v naši evropski industriji?« Torej, velik del, smo lahko ugotovili, velik del tistih najlepših sejemskih predstavitev so poželi Kitajci z lahko bi rekel, ofenzivo teh avtomobilov, ki ne v dizajnu, ne v kvaliteti, ne v kvaliteti izdelave, v materialih nikakor več ne zaostajajo za ne samo nemškimi, tudi francoskimi in ostalo avtomobilsko industrijo, ki je bila ključni razvoj, ključni razvoj torej tudi neke kompleksnosti izdelka z visoko dodano vrednostjo Evrope. In tukaj je nastopil jaz mislim da tudi še v zadnjih dneh ko je ta svoj govor nekako frizirala kot bi mi rekli po vsej verjetnosti je to morala dodati noter ugotovila je to kar po vsej verjetnosti smo lahko ugotavljali že vsaj dve leti da Kitajska močno subvencionira torej izvozni del njihove avtomobilske industrije, ampak ne smemo pozabiti, da dumping cene izvaja tudi Volkswagen. Volkswagen, ko ugotavlja zdaj, podatek mislim, da ste tudi lahko zasledili v tujih medijih v zadnjem tednu, torej močno subvencionira ali pa gre z dumping cenami tudi za dva njihova izvozna modela, torej električna ID tri in id3 in id4, id3 mislim, da je cena, maloprodajna cena za manjšo baterijo na kitajskem trgu med 15 in 16 tisoč dolarji, id4 za okoli 18 tisoč dolarjev. Lahko ugotavljate, kakšna dumping cena je to in kakšne so cene teh avtomobilov pri nas ali pa na evropskem tržišču.

Zdaj, da ne govorim samo o avtomobilski industriji, ker je mali del tega govora, seveda je pohvalila tudi vetrno industrijo, če gremo na obnovljive vire energije, tu imamo zgodbo o uspehu. Nemčija predvsem z njeno industrijo, z njenim grozdom tudi, kar se izdelave tiče vetrnic, je lahko bi rekel vodilna na svetu z znanjem. In zato tudi glede na multiplikativni faktor, ki ga ta industrija pelje, tako kot seveda tudi avtomobilska, po vsej verjetnosti vidimo neko ofenzivo vetrnic v Evropi, hitrem, po vsej verjetnosti tudi umeščanju.

V tem zelenem prehodu, ne smemo opozoriti tudi na nek notranjepolitični problem Nizozemske, torej velik odziv nizozemskih kmetov, pa tudi francoskih, nenazadnje tudi slovenskih na nastajanje evropske zakonodaje na vsaj ali pa nastajanju dveh uredb. Uredba o kateri smo govorili na tem odboru, spomnite se Uredba o zmanjšanju fitofarmacevtskih sredstev, ki je trenutno, lahko bi rekel, v nekem moratoriju ali pa v zastoju. Po vsej verjetnosti so jo delno umaknili iz agende zaradi evropskih volitev. To tudi lahko, jaz vsaj mislim, da je. Drugi del, ki pa še traja in ki nastaja in ki je šel skozi prvo branje Evropskega parlamenta, je pa seveda uredba o ohranjanju narave, torej o dvigu biotske raznovrstnosti na številnih evropskih državah. In ta je pa po vsej verjetnosti za slovenskega in evropskega kmeta nekako še bolj vprašljiva v nekih zadevah.

Zdaj nekateri seveda evroskeptiki ali pa govorijo, da da je velik korak, največji korak v tem mandatu Evropske komisije ta, da se je Timmermans umaknil kot podpredsednik, da je odstopal. Ni odstopil seveda zaradi evropskih problemov ali pa njegovega delovanja, ampak predvsem zaradi notranjepolitičnih problemov Nizozemske. Torej, je spitzenkandidat, torej njegove Socialistično delavske stranke in Zelenih na naslednjih prihajajočih volitvah na Nizozemskem. Njegova zamenjava, kolikor slišim, torej za kvote Nizozemske za preostanek tega mandata prihaja nekdo, ki bo nekoliko bolj realist, zeleni realist in bo začel peljati morda vsaj v tej drugi fazi zelenega prehoda bolj zeleno realno politiko. In tudi nenazadnje je predsednica Evropske komisije, če ste sledili, večkrat uporablja stavke, da mora ta zeleni prehod iti z roko v roki z evropskim kmetijstvom in z evropsko industrijo. To se mi zdi ključen poudarek. Jaz mislim, da smo se večkrat pogovarjali tudi na tem odboru. Mislim, da ni bilo kolegice in kolega, ki ni za zeleni prehod, ki ga to ne zanima, ampak naši pogledi so se pa seveda nekoliko seveda tudi ločevali. Sam govorim o zelenem realizmu, ne o zeleni religiji. Sam ključne poudarke ali pa opozorila dajem v zeleni histeriji, ki ni podprta z, lahko bi rekel, z delujočimi tehnologijami, ki so danes v praktični uporabi. Ko mi govorimo s čim bomo nadomeščali, karkoli bomo nadomeščali, mi govorimo največkrat tudi o nekih tehnologijah, ki so lahko, bi rekel, še v laboratorijih ali pa so lahko, bi rekel, še v fazi preizkušanja. Na to se ne moremo zanesti. Ključen problem tega zelenega prehoda na tej polovični poti, seveda vključen v samo krizo ali pa vojno v Ukrajini, je seveda bil ta nemški projekt na Energiewende. Torej, ta močna zelena tranzicija z velikim vplivom v energetskem miksu obnovljivih virov energije, ki je, lahko bi rekel, naletel na ogromne čeri, predvsem zaradi stabilnosti elektro sistema, ki so ga nekako reševali s plinskimi elektrarnami in seveda zaradi drage cene plina in to, kar je tudi kolega Gregorič nagovoril, je tukaj ta problem cvetel. Tako da bi lahko rekel, nemški tranzicijski energetski model, njegova kriza je se rezultirala tudi v energetsko krizo v širni Evropi, seveda ker je močen tudi preko borz in seveda je vplivalo tudi na stanje v Sloveniji.

Zdaj, da ne govorimo o pesimizmu. Jaz sem zelo realističen v tem govoru, bodimo moralni. Zmaga je bila sigurno po eni strani to, da smo stopili skupaj v vojni za Ukrajino, kljub temu, da smo imeli lahko bi rekel zelo ohlapno varnostno politiko. Tukaj moram priznati en velik napredek, torej ta kriza nas je povezala v Evropi, nenazadnje tudi vse politične skupine, razen redkih, res redkih izjem. Druga velika zmaga pa se mi zdi tudi ta vojna Putina proti Evropi. Torej z blokado plina, cen plina, kjer smo, lahko bi rekli, zaradi prejšnje sezone, moramo pohvaliti, smo nekako naredili velik korak. Cene plina danes so približno na 35 evrih po kubiku in tu se mi zdi, to je bila vseeno velika zmaga in tu si moramo nekako priznati, da smo naredili nek korak in pokazali, lahko bi rekel, neko dobro prakso, kaj pomeni, če stopimo skupaj.

Kot je rekel dr. Logar, omenjena je bila Slovenija, žal, v tem žalostnem delu, tudi seveda Španija in Grčija.

Jaz bi končal svoj nagovor z mislijo in tudi že z nekim pogledom glede na to, da odhajam v nedeljo v Madrid, da imam v ponedeljek eno razpravo o mojem pogledu reindustrializaciji Evrope, v sredini tega zelenega prehoda, v kakšni smeri jo vidim, je pa seveda tudi to, da se moramo zavedati eno ključno dejstvo. Ključno dejstvo je bilo, da smo mi zeleni prehod postavili na temelje in da se je v tem zelenem prehodu zgodila torej energetska kriza, covid kriza in seveda vojna v Ukrajini. Zato moj poziv, moj apel vam kolegicam in kolegom, tudi na naš pogled zelenega prehoda, da se tega moramo zavedati in da moramo nekako redefinirati ta zeleni prehod v smeri tega govora, ki ga je predstavila torej predsednica Evropske komisije. Torej, dogovora, da gredo z roko v roki predvsem evropska industrija in tudi evropsko kmetijstvo. Samooskrba s hrano v času, ko je Indija dosegla največjo populacijo na svetu, prehitela Kitajsko z milijardo 430 tisoč milijonov prebivalstva, ko prehajamo v številko več kot 7 milijard populacije na tem svetu. Mi, če želimo nahraniti to populacijo, ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu in tudi to bo, moramo začeti z nekim zelenim realizmom tudi v tej evropski kmetijski politiki. Lani smo praznovali 60. obletnico skupne evropske kmetijske politike, kot velik vzor eni izmed politik Evropske unije, lahko bi rekel relativno uspešen vzor. Letos torej pa si želim, da se ta, tudi skupna evropska politika nekako nadaljuje in da ne zahaja torej v na neka radikalna področja, kjer bi zaradi nekih, lahko bi rekel, radikalnih pogledov na naravo izrinjali iz te narave evropskega in slovenskega kmeta. Toliko z moje strani o tem pogledu na ta govor.

Če želi še kdo? Kolega Žakelj. Če želi še kdo se prijaviti k tej točki? Ne. Potem pa kolega Žakelj, izvolite.