Hvala za besedo.

Spoštovani obe predsednici odborov, tako Odbora za kmetijstvo kot tudi Odbora za finance, predvsem pa lep pozdrav vsem vabljenim!

Vidim, da so tukaj predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, upam, da so tudi predstavniki ministrstva za finance. Lep pozdrav tudi vodstvu podjetja slovenski podjetja SDH in pa SIDG, pa kar nekaj bivših članov podjetja SiDG vidim tukaj. Lep pozdrav, pa tudi vsem ostalim vabljenim.

Kar z nekaterimi od vas smo se v preteklosti že srečevali na podobnih sejah, ko smo govorili o tematiki, oziroma o problematiki delovanja Slovenskih državnih gozdovih, je pa res, da v tem mandatu se še nismo srečali s to tematiko, nenazadnje tudi čakamo poročilo podjetja za leto 2022, kljub temu, da smo že v zadnji četrtini leta 2023. Kot rečeno v preteklosti smo se kar nekajkrat srečevali zaradi različnih obrobnih zadev, ki se tičejo delovanja podjetja SiDG, je pa tudi do Poslanske skupine SDS preko anonimk, preko medijev in tudi posameznih institucij prišlo kar nekaj gradiva, ki so povod za to, da smo se v Poslanski skupini SDS odločili za sklic nujne seje, ker menimo, da je kar nekaj odprtih vprašanj pri delovanju podjetja SiDG na katerega verjamemo, da bomo dobili korektna in pa vsebinsko dokaj močna, močne odgovore.

Zdaj za vse tiste, ki nas spremljajo o čem govorimo. Govorimo o družbi Slovenski državni gozdovi, ki je podjetje v lasti Republike Slovenije. Nekateri izmed nas smo bili zraven, ko smo sprejemali ta zakon, ko se je takratna Vlada odločila za sprejem zakona in ustanovitev družbe smo opozarjali, da upamo, da bo, da to ne bo še eno državno podjetje, ki bo tiho živelo pa delalo malo po svoje ne pa v namen tega podjetja, torej v upanju za dobro gospodarjenje z državnimi gozdovi. Zadnja pomembna sprememba, ki je bila sprejeta je pa je to, da se je ta Vlada odločila in sprejela novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu konec leta 2022, ko se je upravljanje družbe SIDG preneslo na SDH. Torej, prvo vprašanje, ki se nam v poslanski skupini pojavlja je podobno kot je bilo eno leto po ustanovitvi podjetja SiDG. Takrat smo želeli določene odgovore, kaj se je v enem letu od ustanovitve tega podjetja zgodilo, sedaj pa upamo, da bo danes cenjeno vodstvo Slovenskega državnega holdinga morda že dalo prve obrise kaj se je spremenilo od konca oktobra lanskega leta kot rečeno, ko se je upravljanje družbe SIDG preneslo na podjetje Slovenski državni holding.

Druga stvar, na katero želimo opozoriti, je kar nekaj anonimk, ki so prišle v Poslansko skupino SDS. Jaz upam, da danes ne bomo konkretno govorili o imenih, ker mislim, da to ni namen te seje, je pa prav, da morda izpostavimo dejanja, ki so se dogajala ravno zaradi posameznih posameznikov v podjetju SiDG in v podjetju SiDG, da dobimo posamezne odgovore na določbe anonimk, ki so prišle v gradivu. Imate eno zelo dolgo anonimko, ki pa po našem mnenju izpostavlja kar nekaj konkretnih vprašanj. Najprej zadeve glede odpuščanja v podjetju Slovenski državni gozdovi. Zakaj se nam zdi to pomembna točka? Nekateri smo v tem Odboru za kmetijstvo že od žledoloma. In vsako leto smo z zanimanjem poslušali, koliko novih ljudi se je zaposlilo na področju gozdarstva tudi v podjetju SiDG, ko smo se soočali z odpravljanjem posledic podlubnika. Potem so, na žalost, sledile še druge naravne nesreče, ki so prav tako imele pomemben vpliv na samo delovanje podjetja Slovenski državni gozdovi. Zato nas skrbi, da kljub vsem težavam, s katerimi se soočajo, ne samo zasebni gozdovi, ampak tudi državni gozdovi, kaj to pomeni? Zakaj odpuščanje? Tukaj sicer piše, da gre nekaj za krivdo nekaj pa za druge razloge, zakaj je prišlo do odpuščanja. Mi menimo, da je dela na terenu, pa tudi verjetno v sami upravi dovolj, da se konkretno poprime za delo, ne pa da se predvsem tiste ljudi, ki so že od nekdaj zelo aktivni pri tem delu, odpušča. Skratka, ena izmed tem, ki nas zanima zakaj odpuščanje. Kakšne so kadrovske bilance? Ali se bo ta trend odpuščanja tudi v prihodnje nadaljeval?

Zdaj druga zgodba je zgodba same stavbe, oz. samih stavb podjetja SiDG. Tukaj smo na tem odboru v preteklosti že spremljali posamezne mini selitve pa obljube o gromozanskih objektih. Dejstvo pa je, da je prejšnje vodstvo kupilo poslovno stavbo zgradbo Marof, potem pa je prihajalo do različnih selitev na različne lokacije. Zato je bilo kar nekaj časa ne samo s poslanskimi vprašanji mene in pa mojega poslanskega kolega gospoda Bakovića, namenjeno tudi tej razselitvi. Pa verjamem, da bo kolega Baković malo več povedal, ker verjetno bi bila dokončna razselitev oziroma odselitev večjega dela števila zaposlenih in pa tudi prostorov iz Kočevja v kakšno drugo občino verjetno kar velik, ne samo poslovni, ampak še kakšen drugi šok za področje Kočevja. Zato nas zanima, kaj se na tem prostorskem delu dogaja z zaposlenimi oziroma z njihovimi prostorsko prostorskimi zmožnostmi? Ker kot sem že enkrat rekel, verjetno ni prava ideja, da bi na primer sedež podjetja in pa število zaposlenih iz Kočevja, torej iz sedeža državnih gozdov na primer, selili nekam v center Ljubljane, kjer ljudje skoraj nimajo občutka, kaj vse se dogaja v Kočevju in pa v njegovi bližini. Skratka, zanima nas tudi vprašanje o selitvi sedeža SiDG.

Naslednja zadeva, ki nas prav tako zanima so zadeve glede podjetja Snežnik. Nekateri smo imeli v preteklosti možnost večkrat obiskati to podjetje v praksi na terenskih sejah Odbora za kmetijstvo in nas zanima kaj je s to zgodbo sedaj, septembra 2023.

Morda sem prej pozabil omenjati, jaz upam, da bomo danes iz cenjenega vodstva SDH slišali konkretne cilje, kaj želijo s podjetjem SiDG v naslednjih letih.

Zadnja stvar pa, s katero smo v bistvu začeli razmišljati o tem, da je potrebno sklicati nujno sejo Odbora za kmetijstvo, ampak kot rečeno, glede na to, da je SiDG prešlo pod SDH, je prav, da se s to temo ukvarjajo tudi člani Odbora za finance, pa je zadeva glede velike tatvine lesa iz državnih gozdov, na kar smo že opozarjali v preteklih letih. In zato smo celo podpirali, ko so posamezni bivši člani poslovodstva SiDG o tem javno spregovorili, da se te, prvič, ne sme dogajati, drugič pa, če se dogaja, da je potrebno temu narediti konec. In zato nas je vse skupaj ob dokaj jasnih zadevah o tem, da je šlo veliko kubičnih metrov lesa mimo redne prodaje, bi rekel, presunilo skoraj to, da je prišlo do umika zahteve za preiskavo. Zdaj, mi v Poslanski skupini SDS resno razmišljamo, na kakšen način in na kakšni podlagi je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja, skratka zanima nas, kaj sedanje vodstvo, poslovodstvo podjetja Slovenski državni gozdovi počne, da bi se, prvič, razčistile vse tatvine, ki dejansko, vsaj glede na gradivo, s katerim razpolagamo v Poslanski skupini SDS, se je zgodilo, in kaj bosta tako SiDG kot pa SDH storili, da do teh tatvin več ne bo prišlo. Ker gre pri tej tatvini tudi za posamezne posameznike, ki se nekako stikajo s posameznimi lovišči pa z Zavodom za gozdove in še ostalimi institucijami, me zanima, ko boste spoštovani vabljeni razpravljali, da morda kakšen stavek več poveste o tem, kdaj, kako, na kakšen način in pa vsebinsko ste se seznanili s krajo lesa v Slovenskih državnih gozdovih, predvsem tukaj govorimo v obori Stari Log, Smuka, kakšni ukrepi so bili sproženi, kaj se sedaj trenutno dogaja in kaj vse ostalo bi morali storiti, kot še enkrat, da do organizirane po našem mnenju kraje lesa iz Slovenskih državnih gozdov več ne bi prišlo. Tako da jaz bom z veseljem prisluhnil v imenu predlagateljev vsem vabljenim, da vidimo posamezne odgovore, kot rečeno, tako glede tatvin v podjetju Slovenskih državnih gozdov, glede cilja delovanja z SDH in pa SiDG v prihodnje, kako je s prodajo podjetja Snežnik, kako je s selitvijo in pa nenazadnje, kaj odgovarjate na te razne medijske in pa anonimne zadeve, ki se na žalost prepogosto dotikajo podjetja Slovenski državni gozdovi.

Toliko, spoštovani predsednici, za uvod, če pa bo kakšna zanimiva razprava pa se bom potem kot predlagatelj z veseljem vključil.

Najlepša hvala.